plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1. ZPP člen 181.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo nadomestila - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Zavarovancu z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani družbe A., d. o. o. delovno razmerje ni prenehalo zakonito in bi moral biti dejansko zaposlen pri tožeči stranki. Ker je zavarovancu delovno razmerje nezakonito prenehalo in ga je delodajalec (tožeča stranka) dolžan pozvati nazaj na delo, sta izpolnjena oba pogoja za odpravo odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila. Posledično je podan dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD in ima zavod pravico od tožeče stranke zahtevati neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087238
URS člen 14, 14/2, 19, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - duševna motnja - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - agresivnost - večja premoženjska škoda - obrazloženost sklepa - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje - načelo neposrednosti - pravica do izjave - graja dokazne ocene - milejši ukrep
Na naroku je sodišče neposredno zaslišalo pritožnika in sodno izvedenko, slednja je tam prebrala pritožnikovo psihiatrično medicinsko dokumentacijo in jo - v okviru podajanja izvida in mnenja - ustno povzela. S tem je bilo zadoščeno zahtevi načela neposrednosti.
ponovljeni postopek - delna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - padec drevesa na vozilo - občinska javna cesta - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - vremenske razmere - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - predvidljivost škodnega ravnanja - konkretne okoliščine - objektivna predvidljivost posledice
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (prvi odstavek 131. člena OZ). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - dobra vera pridobitelja hipoteke - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenako obravnavanje - samovoljno ravnanje
Tožnik je samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom brez dovoljenja in ne da bi svojo odsotnost z dela evidentiral, pri čemer je na OVKN delovnem mestu (oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge) pustil neusposobljenega pripravnika; s tem je opustil temeljno obveznost dela na delovnem mestu, usposabljanje pripravnika in skrb za varnost železniškega prometa. Zaključek o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ter o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je materialnopravno pravilen.
Tožnik je spreminjal pojasnilo o razlogu za predčasno zapustitev delovnega mesta. Zaradi večkratnega, vsebinsko povsem različnega pojasnjevanja razloga za zapustitev delovnega mesta, mu sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, da naj bi bil pravi razlog ta, ki ga je navedel šele ob zaslišanju. Pravilno je zaključilo, da je samovoljno in neupravičeno predčasno zapustil delovno mesto.
Zgolj dejstvo, da delodajalec za enaka oziroma podobna ravnanja, za katera je posameznemu delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni izrekel enake, podobne oziroma nasploh katerekoli sankcije tudi drugemu delavcu, ne pomeni kršitve drugega odstavka 6. člena ZDR-1, oziroma tako ugotovljena "neenaka obravnava" ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije - ne obstaja namreč osebna okoliščina iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1.
ukrep prepovedi približevanja - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - neposredna vložitev obtožnice
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da razlogi, ki so narekovali odreditev ukrepa prepovedi približevanja obdolženca oškodovanki, naslovu, kjer bo začasno bivala, naslovu zaposlitve in varni lokaciji, kjer bo bivala v nadaljevanju, ob vložitvi neposredne obtožnice niso spremenjeni ter da se zato ta ukrep podaljša (pri tem se v takšni situaciji v izreku zgolj podaljša izrek prepovedi približevanja in se ne ugotovi, da so razlogi za ta ukrep še vedno podani, kot je to sicer napačno storilo prvostopenjsko sodišče, saj se ne izdaja t. i. ugotovitvenega sklepa).
Pritožbeno sodišče se strinja, da je ukrep prepovedi približevanja, kot eden izmed milejših omejevalnih ukrepov, ki jih predvideva ZKP, še naprej nujno potreben, neogiben in primeren za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, zagotavlja pa tudi ustavno zagotovljeno pravico oškodovanke do varnosti njenega življenja ter zdravja.
postopek v sporu majhne vrednosti - obratovalni stroški - nov upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - domneva - sklep ni podpisan - neupoštevanje navedb in dokazov - prepozen dokaz - načelo kontradiktornosti
Zmotno je stališče pritožbe, da se aktivna legitimacija upravnika domneva, če se izkaže s podpisano pogodbo o upravljanju. V razmerju do tretjih se šteje za upravnika tisti, ki je vpisan v register, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje, ko je med njimi sklenjena pogodba o upravljanju. Pogoji se presojajo po določbah SPZ in SZ-1. Pogodba o upravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, pri tem pa lahko etažni lastniki za sklenitev take pogodbe pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V takem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe (drugi in tretji odstavek 53. člena SZ-1).
Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega in malomarnega ravnanja tožnika samega, ki je vedel, v kakšnem stanju je (delno porušen) oder pod balkonom, pa je kljub temu (kot tudi brez navodila in vedenja delodajalca) splezal nanj in na njem po navodilih kleparja izvajal meritve. Krivdna odškodninska odgovornost prve toženke tako ni podana.
Objektivna odškodninska odgovornost niti ne more biti podana, če stvar ali dejavnost postane nevarna šele zaradi nepravilnega ravnanja oškodovanca.
Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga.
ZDR-1 člen 118. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.
pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila - aktivno iskanje zaposlitve - delovna doba pri delodajalcu
Tožnica je poleg nadomestila po 118. členu ZDR-1 upravičena do odškodnine po 75. členu KPVIZ, saj gre za dve različni plačili, ki se med seboj ne izključujeta. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 pokriva škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je odškodnina za nezakonite odločbe po določbi 75. člena KPVIZ vezana na pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.
Sodišče prve stopnje, ki je tožnici dosodilo denarno povračilo v višini štirikratnika njene mesečne plače, pri odločitvi ni dovolj upoštevalo sicer pravilno ugotovljenega dejstva, da tožnica ni bila dovolj aktivna pri iskanju nove zaposlitve (ki je sploh ni iskala) in da je bila pri toženki zaposlena manj kot tri leta (2 leti in 9 mesecev). Sodišče prav tako ni upoštevalo, da tožnica tudi pred zaposlitvijo pri toženki ni opravljala dela skladno s svojo izobrazbo. Glede na kratko trajanje zaposlitve pri toženki in na njeno neaktivnost pri iskanju nove zaposlitve je po stališču pritožbenega sodišča višina dosojenega denarnega povračila previsoka, zato je pritožbi toženke v tem delu ugodilo in dosojeni znesek znižalo na dve njeni mesečni plači.
vrnitveni zahtevek - izpraznitev in izročitev nepremičnin - zaščita pred vznemirjanjem - prepoved bodočega vznemirjanja - pravica do informacije - pravica do izjave - nedovoljene novote - opravičljiv razlog
Če stranka s prvega naroka izostane in zato dejstev in dokazov ne navaja, se njeno pravico do naknadnega podajanja navedb presoja z vidika opravičenosti izostanka. Odločilno je, da je imel toženec možnost, da se opredeli do tožničinih konkretnih (in izkazanih) trditev ter jim pravočasno nasprotuje, zato mu pravica do izjave ni bila kršena. Ker pa tega ni storil, je sodišče postopalo pravilno, ko je štelo, da je z nepravočasnimi trditvami, prekludiran.
izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
odreditev pripora - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - sprememba bivališča - sorazmernost pripora - prisilni privod
O svoji dolžnosti, da mora sodišču takoj sporočiti spremembo naslova, oz. tudi namen, da bo spremenil bivališče, kot tudi, da bo v primeru neopravičenega izostanka z glavne obravnave zoper njega lahko odrejen pripor, je bil obdolženec poučen tako v vabilu na glavno obravnavo, ki mu je bilo vročeno dne 10.10.2024, kot že prej, dne 12.7.2023, ko je bil zaslišan v okviru posameznih preiskovalnih dejanj, pa te svoje dolžnosti ni izpolnil. Navedbe, da bi se mu pisanja torej lahko vročala na omenjena naslova, so tako neutemeljene. Ne drži niti, da je sodišče zgolj na podlagi enkratnega neodziva obdolženca odredilo pripor, kar zmotno navaja pritožnik, saj je sodišče večkrat (petkrat) odredilo prisilno privedbo, nenazadnje pa obdolženec v Sloveniji naslova bivališča sploh ni imel prijavljenega, šele na podlagi vseh teh dejstev pa je sledila odreditev pripora.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - izvedensko mnenje - urbanizem - grajeno javno dobro
Povsem enak ugovor kot pred sodiščem prve stopnje pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi v obravnavani pritožbi, pri čemer zgolj ponavlja svoje že podane navedbe in se z razlogi izpodbijanega sklepa vsebinsko ne sooči. Ne pojasni, zakaj naj bi bili zaključki sodišča prve stopnje napačni, njene pritožbene navedbe pa z razlogi izpodbijanega sklepa nimajo razumljivo izražene povezave. Na navedbe, ki jih pritožnica ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo, pritožbeno sodišče pa s temi razlogi v celoti soglaša.
ZPP člen 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 399/2-14, 399/2-15, 443. OZ člen 80.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - pritožbena novota - novo dejstvo - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo po zaposlitvi - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor
Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena, to dejstvo pa med postopkom ni bilo sporno. Šele v pritožbi toženka zatrjuje, da soglasja volj ni bilo oziroma, da je bil podpis dosežen, ne da bi pogodbo kdo prebral, kar predstavlja nova dejstva. V skladu s 337. členom ZPP novih dejstev in dokazov v pritožbi ni dovoljeno navajati, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, česar pa pritožnica ni zatrjevala. Zato gre za pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa v teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. To pomeni, da pritožnica v resnici graja ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (443. člen ZPP).
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 155. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - manj verjetna pravica - ocena interesa za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - napotitev na pravdo - izrek napotitvenega sklepa - nedoločnost in nejasnost izreka - konkretiziranost izreka odločbe - pravica do pritožbe
Sklep o napotitvi na pravdo je pomemben za presojo v primeru, v kolikor na pravdo napoteni udeleženec tožbe ne vloži. Zato mora iz izreka napotitvenega sklepa jasno izhajati, glede katerega predmeta delitve je udeleženec na pravdo napoten, ali je upošteval sklep o napotitvi in ali je vložil tožbo glede spornega vprašanja.
ZGD-1 člen 260, 263, 263/1, 270, 290, 290/8, 294. OZ člen 59, 60, 86. ZFPPIPP člen 212, 214.
variabilni del plače - izplačilo nagrade iz naslova uspešnosti - direktor družbe - sklep nadzornega sveta - dobiček družbe - likvidnost
Kasnejša uspešnost družbe, dosežena pod novo upravo, ne more biti podlaga za nagrajevanje tožnika, v čigar mandatu je družba poslovala z izgubo ter neustrezno likvidnostjo. Če bi bila nagrada izplačana šele v času, ko je uspeh poslovanja dosežen zaradi prisilne poravnave in uspeha nove uprave, bi to vodilo do nesorazmerja med prejemkom in dejansko uspešnostjo direktorja ter posledično podjetja. Takšno nesorazmerje pa bi bilo v nasprotju z zakonom (270. člen ZGD-1), ki zapoveduje, da so celotni prejemki člana uprave (direktorja) v ustreznem sorazmerju z njegovimi nalogami in finančnim stanjem družbe. Do nagrade je torej direktor (upoštevajoč vsebino sklepa nadzornega sveta v kontekstu zakonskega okvira) upravičen, če oziroma ko se njegove (opravljene) naloge odrazijo v stabilni in ustrezni finančni kondiciji družbe (čisti dobiček, ustrezna likvidnost).
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00088806
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
Direktiva 2003/88/ES - plačilo razlike v plači - poklicni vojak - delovni čas - stalna pripravljenost - neuporaba direktive EU - trditveno breme - sodba SEU
Toženka je tista, ki mora zatrjevati, da je bila tožniku odrejena pripravljenost v zvezi s konkretnimi delovnimi nalogami, ki so zaradi svoje specifičnosti izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, oziroma da je bil vključen v posebne dejavnosti, ki njeni uporabi neizogibno nasprotujejo.