ZFPPIPP člen 321. SPZ člen 11, 11/2, 40, 60, 60/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - stečajna masa - unovčitev stečajne mase - rubež premičnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitni način - posest - lastniški posestnik - najemna pogodba - register neposestnih zastavnih pravic - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obligacijsko razmerje - izročitev stvari v posest
Temeljno določilo SPZ, ki se nanaša na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, je 40. člen SPZ. V skladu s tem določilom se za prenos lastninske pravice zahteva: (1) veljaven pravni naslov, (2) sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, in (3) razpolagalna sposobnost prenosnika. Za uspešen prenos lastninske pravice morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji kumulativno. Z "drugimi pogoji, ki jih določa zakon" je po SPZ mišljen pridobitni način v ožjem pomeni besede. V zvezi s pridobitnim načinom je glede premičnin v prvem odstavku 60. člena SPZ kodificirano tradicijsko načelo, po katerem prenosnik pridobitelju stvar izroči v posest. Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ).
Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kar je značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela dolžnica premičnine v posesti na podlagi obligacijsko pravnega razmerja, torej kot najemnica poslovnega prostora (gostinskega lokala), ne kot njihova lastnica. Posledično je pravilna ugotovitev, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00085219
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 29. ZKP člen 201, 272, 272/2, 451, 451/1.
predlog za podaljšanje - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - pošten postopek - mladoletnik
Ustavno sodišče je poudarilo, da se prizadevanja sodišča za čim hitrejšo izvedbo postopka (čeravno zaradi izteka roka, do katerega bi smel po predhodnem sklepu trajati hišni pripor) ne smejo izteči v kršitev mladoletnikovih ustavnih in konvencijskih pravic ter ne smejo utemeljiti posega v mladoletnikovo pravico do izjave v postopku. Pravica do izjave je namreč povezana z obveznostjo sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta in se do bistvenih navedb v obrazložitvi odločbe decidirano opredeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP), ker tožeča stranka kot delodajalec po določbah ZDR-1 nima sodnega varstva za ugotovitev neobstoja delovnega razmerja. Spor o obstoju delovnega razmerja je predviden v določbi 18. člena ZDR-1, ki vzpostavlja zakonsko domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so podani elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1 (t. i. domnevna baza), pravna podlaga za postavitev ustreznega zahtevka s strani delavca pa v skladu s sodno prakso izhaja iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Odločitev o zavrženju nasprotne tožbe je pravilna tudi iz razloga, ker je med zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe podan položaj t. i. medsebojne litispendence. Medsebojna litispendenca pri nasprotni tožbi je enako kot siceršnja litispendenca negativna procesna predpostavka za tožbo. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Zahtevek v tožbi, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja, izključuje nasprotni tožbeni zahtevek, da delovno razmerje ne obstaja. Ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku bi namreč samodejno pomenila, da nasprotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, in obratno, zavrnitev tožbenega zahtevka bi samodejno pomenila, da je utemeljen zahtevek po nasprotni tožbi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo
Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.
V primeru ugotovitve zlorabe procesnih pravic je potrebno stranki sodno varstvo odreči.
O zlorabi procesnih pravic govorimo takrat, kadar so podani vsi elementi zlorabe pravice, ter ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Zloraba procesnih pravic je vedno podana v primeru, kadar gre za dolozno oziroma naklepno ravnanje stranke in mora biti izkazan sam namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico oziroma ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Za zlorabo pravice je tudi značilno, da se stranka giblje v pravno priznanih mejah svoje pravice, vendar svojo pravico uresničuje z namenom nekomu drugemu škodovati in na način, ki je za drugega manj ugoden oziroma je v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do sodnega varstva ni absolutna.
Cilj ravnanja pooblaščenca upnika ob vložitvi predloga za izvršbo ni zgolj uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva s prisilno izterjavo njegovih preživninskih terjatev, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in poseganje v pravico dolžnika s povzročitvijo nepotrebnih stroškov, ki nastanejo z vložitvijo vsakega predloga posebej za vsako posamezno preživninsko terjatev.
Pripadajoča nagrada za sestavo predloga za izvršbo oziroma ostali izvršilni stroški so logična posledica upnikove pravice, da svojo pravico do sodnega varstva uresničuje po pooblaščencu, vendar po podatkih spisa ne s ciljem nepotrebnega kopičenja stroškov in njihovega sprotnega poplačila za vsak preživninski obrok posebej, s čimer upnik nedvomno zlorablja institut izvršbe z namenom poviševanja odvetniške nagrade in uporablja vložitev predloga za izvršbo zgolj kot sredstvo z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano.
pogodba o ustanovitvi služnosti - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - solastna nepremičnina - stvarna služnost (vožnja) - osebna služnost - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - načelo afirmacije pogodb - nedopustna kavza
V primeru ustanovitve stvarne služnosti na solastni stvari je potrebno soglasje vseh solastnikov, medtem ko je posamezni solastnik upravičen ustanoviti služnost užitka oziroma rabe neodvisno od volje preostalih solastnikov, v mejah svojega solastniškega deleža.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00085524
ZASP člen 7, 8, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-8. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3-2, 63b, 63b/3. ZIL-1 člen 47, 47/1-b, 47/2, 120a, 120a/1-c, 121, 121/1-a, 121/1-g. Pariška konvencija o o varstvu industrijske lastnine člen 6 bis.
materialna avtorska pravica - predelava avtorskega dela - grafična podoba - avtorsko delo - predelava - ustvarjanje zmede na trgu - kršitev avtorske pravice - kršitev znamke - dejanje nelojalne konkurence - povprečni potrošnik - dobri poslovni običaji - sloveča znamka - prepovedni zahtevek - objava sodbe
Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus ali je v Sporni grafični podobi stopnja intenzivnosti posnemanja v prej naštetih podobnostih takšna, da je v njej zaznavno že obstoječe delo. Povsem identično so v obeh podobah oblikovani naslednji elementi, ki jim je pritožbeno sodišče dalo bistven pomen: cel obraz je prikazan frontalno, obe imata očala, pričeski sta si podobni, lase imata spete v bujno pričesko, zataknjeno kuhalnico, enak prifrknjen nos, enak nasmeh, ki je obrnjen v desno stran obraza, jamica v istem licu, enaka oblika brade, enaki okrogli uhani. Po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti za naključje, da bi se toženec z oblikovanjem Sporne grafične podobe v navedenih podobnostih tako približal Grafični podobi, ne da bi šlo za njeno posnemanje.
Po naravi stvari so proizvodi strank, torej slaščic namenjeni splošni, širši javnosti in je potrošnik, ki slaščice kupuje povprečni potrošnik. Potrošniki so bili dejansko zmedeni glede izvora blaga predvsem so izrazili razočaranje nad "izdelki tožnikov," ki sta oglaševala le 100% naravne izdelke,izdelki pa so bili manj kvalitetni.
Ob primerjavi Grafične podobe in Sporne grafične podobe se je treba omejiti na primerjavo njune figurativne podobnosti. Tudi ob bolj splošni ("globalni") presoji splošnega vtisa je vidnostna in vsebinska podobnost tolikšna, da je zmeda v javnosti verjetna.
Grafična podoba je slovenska figurativna (slikovna) znamka in je sloveča znamka. Bistveni del znamke je Sporna grafična podoba, ki je posnemanje nedvomno znane Grafične podobe, kar ustvarja zmedo s to znamko.
Objava sodbe je nujna, da se zmanjšajo posledice zmede in zavajanja potrošnikov. S kršitvijo se bo seznanil dovolj širok krog potrošnikov, kar bo imelo predvsem učinek, da se preprečijo druge podobne kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 215.
cenilec - zavarovalnica - goljufija - kaznivo dejanje Izneverjenja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - cenitev premoženjske škode na vozilu
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo mogoče očitati kršitev določb Pravilnika le v primeru, če bi dokazni postopek potrdil, da je opustitev primerjave podpisov zavarovanca na prijavi in vozniškem dovoljenju imela za posledico, da je zavarovanec dosegel neupravičeno korist na škodo zavarovalnice, česar pa dokazni postopek ni potrdil. Taka dolžnost cenilca, ki ravna s potrebno skrbnostjo, obstaja tudi v primeru, če se naznanjeni sum kasneje ne izkaže za utemeljenega.
OZ člen 174, 174/2, 179, 179/2, 299, 299/2, 378, 964. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
poškodba pri delu - padec v globino - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremožensko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izguba zaslužka - višina denarne rente - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Glede na poškodbe tožnika lahko njegov primer uvrstimo v kategorijo zelo hudih primerov Fischerjevega sistema kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnik ni dokazal, da bi sočasno z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici tudi toženko pozval k plačilu škode. Samo dejstvo, da je tožnik uveljavljal odgovornost zavarovalnice na podlagi 964. člena OZ, po katerem ima upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, ne vpliva na datum začetka teka zamudnih obresti zoper delodajalca.
Toženka v pritožbi utemlejno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev od 2. 2. 2024 dalje ne pripada renta in izguba na zaslužku in da bi moralo pri izračunu premoženjskega prikrajšanja upoštevati tudi zneske rente PDPZ, ki jo je tožnik prejemal v spornem obdobju. Ker se sodišče do trditev v zvezi s tem ugovorom ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 131, 131/1, 169, 239, 243, 243/1. ZJU člen 53, 53/1, 140, 140/1, 140/2. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena odškodninska odgovornost - kvalificirana protipravnost - škoda
Ugoditev tožbenim zahtevkom, ki so predmet tega spora, ne more biti pogojena s predhodno ugotovitvijo, da je delodajalec huje zlorabil odpoved pogodbe o zaposlitvi za namen oškodovanja oziroma šikaniranja delavca oziroma ravnal samovoljno in arbitrarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00088022
ZGD-1 člen 263, 505, 505/8. OZ člen 132. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - nastanek škode - materialno procesno vodstvo
Za krivdno odškodninsko odgovornost poslovodje v smislu 263. člena ZGD-1 morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke: nastanek škode, kršitev nalog vodenja in nadzora v organu (protipravno ravnanje), obstoj vzročne zveze med njima ter krivda, ki se v tem primeru domneva.
Sodišče mora s svojimi vprašanji nadgraditi navedbe, ki sta jih stranki že podali, vendar pa materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - učinkovanje zaznambe izvršbe - učinkovanje hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
napačna odločitev državnega organa - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - pristojnost organa - izpodbijanje odločitve zbora društva - izdaja dovoljenja - odškodninska odgovornost društva - popolna denarna odškodnina - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - izguba zaslužka
Organi toženke niso ravnali v skladu z načelom enakega varstva pravic, temveč arbitrarno, pri čemer DVK za goniče ni spoštovala sklepa KSV kot pritožbenega nadzornega strokovnega organa, KSV pa je v isti zadevi ob enakem dejanskem stanju odločala dvakrat ter odločitev ob enaki pravni podlagi spremenila. Zato je odločitev sodišča, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 razveljavi sklep DVK za goniče z 18. 5. 2019, pravilna.
Sprememba odločitve glede izstavitve vzrejnega dovoljenja ne vpliva na odločitev o odškodninski obveznosti toženke, saj je tožnica izkazala, da bi po normalnem teku dogodkov glede na odlično telesno oceno in priznan PNZ uspešno opravila vzrejni pregled ter s tem pridobila možnost za ustvarjanje zaslužka z vzrejo psov pasme baset.
Po ustaljeni sodni praksi tožnici ni mogoče hkrati priznati odškodnine v višini negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa.
gospodarski spor - spori iz zakupa ali najemna nepremičnin - odločanje o sporu o pristojnosti - izpraznitev nepremičnin
Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da je gospodarski spor tudi spor o zakupu ali najemu nepremičnin med subjekti, ki veljajo za subjekte gospodarskega spora. Drugi odstavek 481. člena ZPP v predmetni zadevi namreč ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre nedvomno za spor iz najema nepremičnine, in ne za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali za spor zaradi motenja posesti.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
Zgolj dejstvo, da imata prva tožnica in drugo tožnik v sporni nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ne predstavlja pravne podlage za njuno bivanje v tej nepremičnini. Prijavljeno stalno prebivališče samo po sebi ne more preprečiti izvršbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085683
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZPP člen 2, 180, 180/3, 184. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 239, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nujnost izdaje - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive
V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/138, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00085512
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - pasivnost toženca - sklepčnost tožbe - kaznivo dejanje nasilja v družini - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do povrnitve škode
Načeloma se odškodnina odmeri samostojno za vsako posamezno obliko pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi okrnitev osebnostnih pravic, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine.
prodaja - javna dražba - izklicna cena - prodajna cena - pavšalne pritožbene navedbe - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Pritožbena navedba, da je ocena vrednosti prenizka, ker gre za obnovljeno, energetsko sanirano nepremičnino v centru Ljubljane z dobro razporeditvijo prostorov, je na ravni zgolj posplošenega zatrjevanja, brez vsakršnih konkretnih podatkov, ki bi potrjevali pritožbeno oceno o neprimernosti izklicne cene. Izklicna cena je le izhodišče; v primeru prodaje nepremičnine na dražbi z zviševanjem izklicne cene se namreč prodajna cena izoblikuje glede na stanje na trgu – če je dejanska vrednost nepremičnine višja, zainteresirani dražitelji ustrezno zvišajo prodajno ceno.