pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen. Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087458
DZ člen 135, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - načelo otrokove koristi - skupno starševstvo - dolžnosti staršev - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - osebne lastnosti staršev - uživalec prepovedanih drog - dolžnost preživljanja otrok - odmera preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške
Uzakonjeno je načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok (135. člen DZ), ki pomeni, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti.
ugotovitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - veriga prenosov - pritiklina - podstrešje - priposestvovanje - opravičljiva zmota - posredna posest - nepremičnina, izvzeta iz nacionalizacije - razlaga oporočiteljevega namena - prava pogodbena volja - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - celovita dokazna ocena - jezikovna razlaga
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je predmet izročilne pogodbe (in tudi kupoprodajne pogodbe), na katero se sklicuje tožnik, jasno opredeljen kot 5-sobno stanovanje v prvem nadstropju s pripadajočimi pritiklinami v izmeri 198,78 m2. Površina celotnega podstrešja meri 157,70 m2. Že iz splošnega, jezikovnega in življenjskega razumevanja pomena pritikline na podlagi te primerjave logično izhaja, da predmet pogodbe oz. pritiklina k stanovanju ni moglo biti celotno podstrešje. Tožnik neutemeljeno pritožbeno zamegljuje, da je potem nejasno, kako je lahko ravno na podlagi izročilne pogodbe pridobil podstrešni prostor št. 29, ko pa sodišče razlaga, da podstrešje v izročilno pogodbo ni bilo vključeno. Sodišče namreč v svoji obrazložitvi nikoli ni izključilo, da je del podstrešja zajet s pojmom pritiklin k dotičnemu stanovanju (kljub temu, da podstrešje samo v pogodbi ni izrecno omenjeno). Poleg tega več dokumentov potrjuje, da se je podstrešje v preteklosti uporabljalo in razdeljevalo po delih.
ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-3, 275, 275/2, 276, 276/3, 277, 278, 279. URS člen 29. KZ-1 člen 54, 54/3.
zavrženje obtožnega akta - sestavine obtožnice - formalni preizkus obtožnice - pravica do obrambe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vrnitev obtožnice v popravo - nadaljevano kaznivo dejanje
Državna tožilka pomanjkljivosti glede pravne opredelitve obdolžencem očitanih kaznivih dejanj ni odpravila in je tako izrek obtožnice glede pravne opredelitve obdolžencem očitanih kaznivih dejanj še vedno tako nejasen, da ne omogoča nadaljnje vsebinske presoje, zato je senat z izpodbijanim sklepom skladno z določbo tretjega odstavka 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 269. člena in drugim odstavkom 276. člena ZKP obtožnico utemeljeno zavrgel.
Ker vsako od dejanj v izreku obtožnice izpolnjuje zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 229. člena KZ-1, bi se dejanje, ki se očita obdolženemu A. A., lahko opredelilo kot kvalificirana oblika kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 229. člena KZ-1 le ob uporabi pravila o nadaljevanjem kaznivem dejanju po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepoved približevanja določeni osebi - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - stroški postopka v družinskih sporih
Namen ZPND ni kaznovalni, temveč, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker so partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni relevantno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Poseg države mora biti glede na okoliščine primera za zasebna razmerja nujen.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087608
ZPSVIKOB-1 člen 11, 12, 20, 48. ZBan-1 člen 350. URS člen 23. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZUstS člen 23, 23/1.
odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - predhodno vprašanje - zakonitost odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - odločba o izrednih ukrepih
Vprašanje, ali bi toženka z ukrepanjem proti predhodnim odredbam Banke Slovenije lahko preprečila izdajo Odločbe in nastalo škodo, lahko sodišče prve stopnje reši samo. Dejanske okoliščine, ki jih bo v zvezi s tem moralo ugotoviti, nimajo narave predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka v smislu 1. odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
ureditvena začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna preživnina - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - potrebe preživninskega upravičenca - materialne in pridobitne zmožnosti - celovita dokazna ocena
Višina začasnega prispevka enega roditelja k preživljanju je minimum, ki pomaga zagotoviti nujno eksistenco in ne krije nujno vseh potreb otroka glede na dane zmožnosti, saj te še niso zadosti raziskane. Otroka ne bosta ogrožena, če začasni znesek, ki ga za njuno preživljanje prispeva mati kot nerezidenčni starš, ni optimalen in ne odraža ustreznega kritja vseh potreb, o katerih bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00087992
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - konkretizacija zakonskih znakov - zavrženje obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Pri izvršitvenih ravnanjih, ki se očitajo obdolženkama, gre za posplošene, pomensko odprte očitke, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi zatrjevane očitke (zadostno) konkretizirale.
DZ člen 189, 197, 197/1. OZ člen 564. ZNP-1 člen 34, 101.
znižanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba okoliščin - bistveno spremenjene okoliščine - materialne in pridobitne zmožnosti - pridobitne zmožnosti staršev - zdravstveno stanje zavezanca - slabo zdravstveno stanje - pogodba o preužitku - zmanjšanje osebnega dohodka - denarna socialna pomoč - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - dodatni dohodki - preživninske potrebe upravičenca - potrebe otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nov dokaz v pritožbenem postopku - prekluzija v pritožbenem postopku - največja korist otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pri oceni otrokovih preživninskih potreb je treba izhajati iz trditev preživninskega upravičenca, ki jih je treba presojati v soodvisnosti od zmožnosti staršev. Večje kot so te, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem je treba vzeti v ozir, da nujnost njihove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do tistih manj nujnih kot so npr. prostočasne aktivnosti.
Sklenjena pogodba o preužitku ni brez vpliva na predlagateljevo preživninsko zmožnost. Iz pogodbe namreč izhaja, da je prevzemnik do predlagatelja prevzel določena bremena, npr. skrb za ogrevanje v hladnih in zimskih mesecih. Takšne prevzemnikove dajatve znižujejo predlagateljeve lastne stroške in povečujejo njegovo preživninsko zmožnost.
Nasprotna udeleženka je pritožbi priložila številne prošnje za zaposlitev in negativne odgovore potencialnih delodajalcev. Ne drži trditev predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik pri predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku prekludiran. Če gre za dokaze, ki so v korist otrok, jih sme pritožnik navajati tudi v pritožbi (34. člen ZNP-1).
Upoštevanje ugotovitve o približno enakih mesečnih prejemkih udeležencev, ugotovitve, da je nasprotna udeleženka za razliko od predlagatelja, še vedno dela zmožna, ugotovitve o relativno nizkih stroških za kritje življenjskih potreb predlagatelja ter ugotovitve, da je vse breme vzgoje, varstva in skrbi za mladoletno hčerko udeležencev izključno na nasprotni udeleženki, narekuje sklep, da je treba preživninsko breme za preživljanje mld. A. A. med oba starša porazdeliti v enakih deležih.
OZ člen 458. ZPP člen 229, 229/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za stvarne napake) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - izvedena priča - osebna zaznava - predpravdno izvedensko mnenje - del trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi izvedene priče se zaslišuje o konkretnih okoliščinah, ki so jih same zaznale. Zaradi svojega strokovnega znanja so v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo. Ne smejo pa prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, saj je slednje naloga izvedencev.
ZUJIK člen 20, 83, 83/1, 85. ZPP člen 5, 7, 212, 214, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22. ZDSS-1 člen 61. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost - plačilo prispevkov iz državnega proračuna
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna je urejena v 83. členu ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga poklic zajema. Tožnikovo delo v zadnjih petih letih ne predstavlja izjemnega kulturnega prispevka in zato tožnik ni upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost.
OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1
odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
ZPIZ-2 člen 27, 29, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2, 53. ZUP člen 129, 129-4. URS člen 8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 5.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje - I. kategorija invalidnosti - mednarodni sporazum sporazum z bosno - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Umrli zavarovanec ni bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, kar je ključno. Samo dejstvo, da je bil umrli zavarovanec uživalec predčasne pokojnine po odločbi bosanskega nosilca obveznega zavarovanja, ne pomeni izpolnjenost pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine iz 52. člena ZPIZ-2.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1
socialni spor - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ugovor po izteku roka - odpust obveznosti v osebnem stečaju - pravni interes za vložitev ugovora - stroški ugovora po izteku roka
Kljub temu, da je dolžničin ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnica z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega. Ugovoru dolžnice po izteku roka, v katerem je ta uveljavljala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti, bi sodišče prve stopnje tako in tako, če bi bil ta utemeljen, lahko ugodilo le tako, da bi izvršbo ustavilo.
Stečajnega postopka nad dolžnico ni zakrivil upnik, niti ni upnik odgovoren za to, da je dolžnica v postopku osebnega stečaja dosegla odpust obveznosti (prav tako upnik ni bil dolžan ves čas spremljati potek stečajnega postopka nad dolžnico). Upnik je po prejemu dolžničinega ugovora zoper njo dejansko umaknil predlog za izvršbo, vložil ni niti odgovora na njen ugovor. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške ugovora.
I. kategorija invalidnosti - ugotavljanje zmožnosti za opravljanje dela
Samo dejstvo invalidske upokojitve v Republiki BiH avtomatično ne predstavlja razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti tudi v Republiki Sloveniji. Pri invalidnosti gre za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih kriterijev, zato je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati izpolnjevanje pogojev po slovenskih predpisih.
neplačilo sodne takse - prekluziven rok - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga ter v danem roku ni imela zadosti denarnih sredstev, so v specialnem zakonu urejeni instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila sodne takse. Nanje je bila opozorjena v plačilnem nalogu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Plačilo sodne takse po izteku roka ni več možno, ker je ta prekluziven.
postopek za varstvo koristi otroka - zastopanje mladoletnega otroka - zakoniti zastopnik otroka - kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - največja korist otroka - interes otroka - pravice in dolžnosti staršev - omejitev ustavnih pravic - materialni udeleženci nepravdnega postopka - konfliktnost med starši - alkoholizem - prepoved približevanja - omejitev pravice do stikov
Ni naloga kolizijskega skrbnika, da rešuje konfliktni odnos med staršema. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi, če se med postopkom izkaže, da je konflikt med staršema takšne narave, da postopek za varstvo koristi otroka izkoriščata za nasprotovanje drugemu staršu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oz. sta brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja škoda.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00088792
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 3, 3-1. ZPIZ-2 člen 126, 126/3, 181, 181/6, 194. URS člen 50. ZPP člen 355, 355/1
nadomestilo za invalidnost - vračilo preplačila ZPIZ - III. kategorija invalidnosti - sprememba - delovno mesto - ustavitev izplačevanja nadomestila
Za presojo je bistveno vprašanje, ali tožniku eno leto po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2019 dejansko ni bilo zagotovljeno delo s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti in v zvezi s tem torej, ali je tožnik do 1. 10. 2020 (tj. v roku enega leta) kadarkoli opravljal delo skladno z novo odločbo. Zlasti je relevantno vprašanje ali je tožnik takšno delo opravljal v mesecu septembru 2020, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor se bo ugotovilo, da je tožnik v relevantnem letu kadarkoli opravljal delo v skladu z odločbo z dne 12. 6. 2019, potem je še vedno upravičen do delnega nadomestila.
ZIZ člen 46, 46/2, 46/3,104,104/1,107, 107/1, 107/2, 107/3,113,120, 120/1, 127. SPZ člen 180. OZ člen 421
ugovor po izteku roka - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež denarne terjatve dolžnika - učinki sklepa o rubežu - prenos terjatve - veljavna izpolnitev odstopniku - zmotna uporaba materialnega prava - izpolnitveni zahtevek - sklep o rubežu terjatve - zastavna pravica na terjatvi - prenehanje obveznosti
Sodišče druge stopnje sicer nima pomislekov glede tega, da je imel sklep o rubežu z dne 29. 4. 2024 v določbah ZIZ predvidene pravne učinke že pred svojo pravnomočnostjo in pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče v zadevi I 848/2023 dne 20. 12. 2023 odločilo o vstopu novega upnika (tj. družbe A. d.o.o.) in torej tudi ob plačilu družbi A. d.o.o. (26. 7. 2024), ki je bilo izvedeno pred pravnomočnostjo navedenih sklepov. Vendar pa učinkov sklepa o rubežu ni mogoče širiti preko meja, ki jih določa ZIZ. Tako sicer drži, da sodišče s sklepom o rubežu dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, upnik pa z rubežem pridobi zastavno pravico na zarubljeni terjatvi (prvi in tretji odstavek 107. člena ZIZ). Vendar pa upnik v izvršilnem postopku glede na specialno ureditev v ZIZ zgolj na podlagi rubeža terjatve ne glede na določbo 180. člena SPZ še ne pridobi tudi pravice, da od dolžnika zarubljene terjatve (dolžnikovega dolžnika) zahteva (ali prejme) izplačilo zneska v višini zarubljene terjatve. Rubež denarne terjatve je namreč zgolj prvo od izvršilnih dejanj, predvidenih v okviru izvršbe na denarno terjatev dolžnika (prvi odstavek 104. člena ZIZ). Pomen na podlagi rubeža pridobljene zastavne pravice pa je v zagotovitvi vrstnega reda (bodočega) poplačila upnika iz zarubljene terjatve za primer, da na zarubljeni terjatvi zastavno pravico pridobi več upnikov. Da bi se upnik iz zarubljene terjatve lahko tudi poplačal, mora rubežu (po pravnomočnosti sklepa o rubežu) slediti še prenos terjatve, in sicer, odvisno od predloga upnika, bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. V primeru prenosa v izterjavo upnik v skladu s specialno določbo prvega odstavka 120. člena ZIZ (šele) s prenosom zarubljene terjatve v izterjavo pridobi pravico od dolžnikovega dolžnika zahtevati izplačilo že zapadlega zneska zarubljene (in prenesene) terjatve. Tudi v primeru prenosa namesto plačila upnik šele s prenosom in posledičnim prehodom zarubljene terjatve na upnika pridobi pravico, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo (zapadle) zarubljene terjatve (127. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 421. člena OZ), s tem da se v posledici prenosa namesto plačila spremeni tudi pripadnost prenesene terjatve (ta preide v premoženjsko sfero upnika), saj s prenosom zarubljena terjatev do prenesenega zneska preide na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (127. člen ZIZ). Tako v primeru prenosa v izterjavo kot v primeru prenosa namesto plačila materialno upravičenje (izpolnitveni zahtevek), ki ga vključuje zarubljena terjatev, na upnika preide šele s prenosom. Upnik zato pred prenosom terjatve ni upravičen do prejema izpolnitve iz naslova poplačila zarubljene terjatve, tudi dolžnikov dolžnik pa vse do prenosa terjatve na upnika svoje obveznosti do dolžnika ne more veljavno izpolniti upniku.