ZASP člen 32a, 149, 149/1, 149/1-2, 189, 189/3, 189/4.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - zahteva stranke - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje
Svojo voljo, da toženka o njegovi zahtevi odloči vsebinsko, je tožnik izrazil s tem, da je zahtevo za izdajo dovoljenja vložil in je (tudi potem, ko ga je toženka v dopisu z dne 23. 2. 2016 seznanila s svojimi ugotovitvami) do izdaje izpodbijane odločbe ni umaknil. Ker je torej toženka vsebinsko odločila o zahtevi, katere gospodar je bil tožnik sam, saj je bil on tisti, ki jo je postavil in ki bi jo glede na okoliščine primera do izdaje odločbe tudi kadarkoli umaknil.
Okoliščina, da obvezno kolektivno upravljanje pomeni omejitev izvrševanja pravic, po presoji sodišča narekuje restriktiven pristop k razlagi obsega že izdanega dovoljenja.
Kriterij, za katerega sodišče drugače kot toženka sodi, da v izpodbijani odločbi ni utemeljen, je način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost.
vročanje - vročilnica kot dokaz - očitna pomota - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Očitna pomota je po tretjem odstavku 103. člena ZUP subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe.
Datum sprejemne štampiljke, odtisnjen na odločbi (v tem primeru na pozivu organa), in datum njenega vnosa v sistem za evidentiranje dohodne pošte, sama po sebi dejanskega datuma prejetja in s tem dejanske seznanitve s sporno odločbo (v tem primeru pozivom) stranke ne potrjujeta oziroma sta sama za sebe irelevantna. Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, pa je javna listina, ki dokazuje omenjena odločilna procesna dejstva (97. člen ZUP).
Ker tožnik ne ugovarja, da je poziv prevzela nepooblaščena oseba, ni možno pritrditi njegovemu zatrjevanju, da je prišlo do te napake izven sfere njegovega poslovanja in torej ne po njegovi krivdi.
Gola možnost asociacije zgolj zaradi podobne strukture in skupnega zadnjega šibkega elementa - besede MED, ne zadošča za obstoj relativnega zavrnilnega razloga v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
ZUP člen 154. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 45, 45/3, 53, 53/6, 53/7, 87, 87/1, 87/1-1.
pravo intelektualne lastnine - kolektivne organizacije - glasbena dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - načelo zakonitosti - prehodne in končne določbe - ustna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
S tem, ko je toženec v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe (22. 3. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijane odločbe ne več veljavnih določb ZASP, je kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP).
Toženec bi moral v predmetnem postopku postopati v skladu z določbo šestega odstavka 53. člena ZKUASP ter razpisati narok za ustno obravnavo. Ker tega ni storil, čeprav bi moral, opustitev tega procesnega dejanja pomeni kršitev pravil postopka, ki je po presoji sodišča bistvena.
ZASP člen 157a, 157a/7, 157b, 157b/2. ZUP člen 6, 8, 8/1, 9, 139, 139/1, 139/2, 154, 154/1, 214.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - načelo zakonitosti v upravnem pravu - obrazložitev upravne odločbe - ustna obravnava
Toženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe, odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijane odločbe ne več veljavnih določb ZASP, kršil načelo zakonitosti, tako materialno kot tudi formalno (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje odločbe (ZKUASP), po postopku, kot je (na novo) urejen v 53. in 54. členu ZKUASP, ter pri določanju primerne tarife upoštevati v tem zakonu opredeljena merila (tretji odstavek 45. člena ZKUASP).
Že iz same zakonske dikcije tretjega odstavka 45. člena ZKUASP izhaja, da kriteriji v navedenem členu niso določeni taksativno, temveč primeroma, pri čemer pa mora toženec izbiro kriterijev oziroma meril temeljito obrazložiti in v primeru, da morebiti kateri izmed kriterijev v konkretni zadevi ne pride v poštev, tudi konkretizirano pojasniti, zakaj ne (214. člen ZUP).
Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe toženec ni izvedel ustne obravnave, čeprav bi jo moral glede na določbo šestega odstavka 53. člena ZKUASP (izrecno pa jo je zahteval tudi sam tožnik), opustitev tega procesnega dejanja pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
ZASP člen 105, 106, 156, 157a, 157b. ZKUASP člen 45, 53, 54, 87, 87/1 ,87/1-1. ZUP člen 6, 154.
avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe (22. 3. 2017), odločil na podlagi določb ZASP, ki v času odločanja niso več veljale, kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP).
Toženec v predmetnem postopku ni upošteval v času odločanja veljavne določbe šestega odstavka 53. člena ZKUASP, po kateri mora obvezno razpisati ustno obravnavo. Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe toženec ni izvedel ustne obravnave, čeprav bi jo moral, opustitev tega procesnega dejanja pomeni bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - dominanten del znaka - podobnost med znakoma
Določitev najbolj razlikovalnega elementa je po presoji sodišča utemeljena na logičnem dejstvu, da beseda "alpe" glede na svojo pozicijo v znaku in manj izrazite oziroma opisne ostale elemente prijavljenega znaka prevladuje na način, da se potrošnik nanj najbolj osredotoči in usmeri svojo pozornost ter si po tej besedi znamko tudi najbolj zapomni.
znamka - zavarovanje blagovne in storitvene znamke - podobnost med znakoma - enakost ali podobnost blaga ali storitev
Ob ugotovitvi, da si znaki niso podobni, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni presoji enakosti oziroma podobnosti blaga ter nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
prijava znamke - podobnost med znamkami - celovita presoja podobnosti znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - vizualna in fonetična podobnost znakov - verjetnost zmede v javnosti
Prijavljeni znak pokriva enake oziroma (zelo) podobne storitve kot prejšnje znamke stranke z interesom, vizualna podobnost prijavljenega znaka s prejšnjimi znamkami je velika, oba znaka imata isto strukturo, da sta si tudi vizualno izjemno podobna ter vsebinsko oba znaka opredeljujeta čas oziroma časovno enoto, tako da je tudi pomenska podobnost med njima visoka. Podana je tudi fonetična podobnost. Potrošniki bodo glede prijavljene znamke menili, da gre za različico znamk stranke z interesom.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne številke), kot to želi izpostaviti tožnik. Pomembna je torej presoja prijavljenega znaka po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. Povprečni potrošnik namreč ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral.
Fonetična oziroma pomenska primerjava sta le eni od upoštevnih dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, saj se podobnost med znaki ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov.
registracija znamke - podobnost med znamkama - razlikovalni učinek znaka - verjetnost zmede v javnosti - fantazijski dodatek - kombinirani znaki - dominanten del znaka
Le celostna primerjava prijavljenega znaka in prejšnje znamke, z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, upoštevajoč tudi dominantnost ter razlikovalnost posameznih elementov znaka ter znamke, glede na posebne okoliščine primera pa tudi ugotovitve o enakosti oziroma podobnosti blaga, ki ga znak in znamka ščitita, ki nato rezultira v zaključevanju o tem, ali obstaja ali ne zamenljiva podobnost prijavljene in prejšnje znamke, je po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 relevantna za odločitev o registraciji prijavljene znamke.
Praksa (upravna, sodna) priznava pri kombiniranih znakih večjo težo besedam ali besednim zvezam, saj je po njih znamka poimenovana. Fantazijskemu elementu znaka se v praksi priznava močnejši razlikovalni učinek, kot če bi šlo za besedo z opisnim in generičnim značajem, in znamka, ki ji je zaradi tega pripisati večji razlikovalni učinek, stopnjuje oziroma povečuje obstoj verjetnosti zmede glede izvora blaga.
ZIL-1 člen 67, 129, 129/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4.
patent - evropski patent - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka o zamudi - končan postopek
Institut nadaljevanja postopka po zamudi je mogoče uporabiti, dokler je postopek po ZIL-1 odprt, tj. dokler organ ne odloči v glavni stvari in tako zaključi postopka.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožnik je upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha. Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
pravo intelektualne lastnine - patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - sodna praksa Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe
Če je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
intelektualna lastnina - delna ničnost patenta - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 vloži pritožbo za popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1,18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožeča stranka je upravičena neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
pravo intelektualne lastnine - patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - trajanje varstva - zdravilo - sodna praksa Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 zahteva popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - trajanje varstva - zdravila - sodna praksa Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - neposredna uporaba uredbe
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, popravek odločbe o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata glede njegovega trajanja, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 13/2, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
pravo intelektualne lastnine - patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - sodna praksa Sodišča Evropske unije - sodba Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba uredbe
Če je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.