blagovna znamka registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Sodišče meni, da ugotovitev tožene stranke predstavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj spodnji del prijavljenega znaka tvori sklop črk GSA v figurativni obliki, kot lahko ugotovi povprečni potrošnik. V posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja v pogledu sestave primerjanega znaka sodišče ne more slediti toženi stranki, ko se opredeljuje do dominantnega dela primerjanega znaka in vseh treh primerjav.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorske pravice - dovoljenje za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec
Kolektivno upravljanje ni poseg v izključnost avtorske pravice kot take, in zato avtorju iz naslova samega avtorstva ne gre položaj stranskega udeleženca v postopku, v katerem državni organ odloča o dovoljenju za kolektivno upravljanje.
patent - ugotovitvena odločba - dokazilo za izdajo ugotovitvene odločbe - rok za predložitev dokazila - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka ni izkazala, da je v zvezi z zamudo ravnala z vso dolžno skrbnostjo dobrega gospodarja. V odločbi je namreč navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, zato bi morala tožeča stranka predpostavljati, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, in bi ji moralo biti poznano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu 1. odstavka 91. člena ZIL-1, ki bi ga ob skrbnem ravnanju tudi lahko predložila, glede na njene navedbe, da je le-ta obstajal.
registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - blagovna znamka
Sodišče se z upravnim organom strinja, da podobnost primerjanih znakov, ki jo upravni organ v izpodbijani odločbi po opravljeni vizualni, slušni in pomenski podobnosti strne v celostni vtis, ni tolikšna, da bi relevantnemu potrošniku ne omogočala identifikacije porekla blaga in storitev, kar je temeljna funkcija znamke. Celosten vtis je namreč tisto, kar v blagovnem prometu predstavlja komunikacijo med ponudnikom blaga in storitev ter relevantnim potrošnikom.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Manjša razlikovalnost prejšnje znamke zahteva manjšo razlikovalnost poznejšega znaka, da se bo že štel za nepodobnega prejšnji znamki. Nizka stopnja podobnosti med blagom se nadomesti z visoko podobnostjo med znakom in znamko ter obratno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 260, 260-9.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe - vročitev upravne odločbe - stranski udeleženec
Tožnik meni, da ker mu je toženka izpodbijano odločbo poslala s povratnico, da to pomeni, da mu je vročila odločbo kot stranki oziroma stranskemu udeležencu, vendar pa podatki spisa kažejo, da je toženka tožnika z dopisom obvestila o izdaji dovoljenja z dne 11. 10. 2010, ki mu ga je poslala kot prilogo, kar pa ne pomeni, da mu je vročila izpodbijano odločbo kot stranki oziroma stranskemu udeležencu.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da Urad pri primerjavi konkurenčnih znakov vizualnih elementov sploh ni upošteval. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Urad ugotovil, da vizualne razlike sicer obstojajo (grafični elementi prijavljenega znaka), toda pomenska in fonetična identičnost dominantnega dela nadvladata do te mere, da sta si znaka zamenljivo podobna. Prav tako se sodišče strinja s presojo podobnosti blaga, ki se nanaša na razred 30 (glede razreda 29 in 32 je blago identično), in z zaključkom Urada, da je blago prijavitelja podobno blagu vložnika ugovora.
Urad je pravilno zaključil, da vložena tožba po 116. in 119. členu ZIL-1, ki temelji na dejanski podlagi slabovernosti imetnika ugovarjane znamke oziroma na njegovi neupravičenosti do znamke, ni predhodno vprašanje v postopku priznanja znamke.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - zavrnilni razlogi - celovita presoja - slušna podobnost znakov
Že slušna podobnost med razlikovalnima znakoma utegne med potrošniki povzročiti zmedo pri razlikovanju znakov in s tem proizvodov, ki jih znaka označujeta.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - imetnik z namke - pravno nasledstvo
Zmotno tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ prekiniti obravnavani postopek do pravnomočne odločitve o pravnem nasledstvu imetništva znamk ISKRA. Ugotovitev oziroma določitev imetnikov znamk ISKRA, katerih nosilec je sedaj, po tem ko je pristojno sodišče ugotovilo, da je pogodba med B. in C. o prenosu pravice do blagovne znamke nična, B., ni predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, brez rešitve katerega ne bi bilo mogoče odločiti o registraciji prijavljene znamke ISKRATEL.
V skladu z upravno sodno prakso potrebno upoštevati dejstvo, da se raven pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na zadevno blago in storitve. Če je to takšno, da je povprečni potrošnik pri nakupu tega blaga oziroma storitev bolj pazljiv, je to pri pravni presoji okoliščina, ki zmanjšuje verjetnost nastanka zmede.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.
mednarodna znamka - registracija mednarodne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - generičnost znaka - učinki sodb sodišča EU in odločb OHIM
Beseda „radler“ tudi po mnenju sodišča izgublja funkcijo identifikatorja blaga in postaja oznaka njegove vrste. V obravnavanem primeru ni vizualne podobnosti primerjanih znakov. Ta vidik primerjave ima pri trženju s spornimi znamkami zavarovanega blaga v trgovinah (predvsem samopostrežnih) še večjo težo, ko že vizualna razlika prepreči, da bi bil potrošnik v zmedi glede porekla blaga.
Odločbe OHIM po mnenju sodišča niso formalni pravni vir, ki bi zavezoval pristojne organe v Republiki Sloveniji, in ki odločajo po nacionalnem pravu, po ZIL-1. Zaradi svojega prepričevalnega učinka in vsebinsko zelo podobne materialne podlage za odločanje pa vsekakor služijo kot močan argument, kot je sodišče že menilo v sodbi opr. št. I U560/2009, v primerljivih zadevah.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 44/1-d, 101, 102, 102/1, 102/2. ZUP člen 7, 9.
registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - enakost ali podobnost - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijano znamko ISKRAEMECO je treba upoštevati tako, kot je zapisana in torej prijavljena. Glede na njen zapis gre nedvomno za enovito besedo, ki je ni možno vizualno deliti na dva dela, zaradi česar del besede ISKRA (ki sicer predstavlja začetni del izpodbijane znamke) nima tolikšne razlikovalne vloge, kot to želi predstaviti tožnica, oziroma njen drugi del EMECO, ni možno abstrahirati, ne glede na to, da beseda EMECO nima takega pomena, kot ga ima beseda ISKRA, saj sta si primerjani znamki različni tako glede različnosti črk, dolžine besed, grafičnih elementov, zadostno različni sta si tudi fonetično, nedvomno pa je tudi podana pomenska različnost, ne glede na to, da je njun skupni del ISKRA, ki ima precej pomenov.
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-3, 147/1-4, 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - stranski udeleženec - status strankega udeleženca - združitev upravnih postopkov izdaje dovoljenj
Zakonska ureditev terja, da urad v primeru, ko sta dve zainteresirani osebi podali vlogi za izdajo dovoljenja iz 146. člena ZASP hkrati (oziroma, ko je druga pravna oseba podala vlogo sicer kasneje, vendar pa o prvi še ni bilo odločeno) in se ta vsaj v enem delu nanaša na iste pravice in iste imetnike pravic, kot v obravnavanem primeru, ko se obe vlogi nanašata na izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic filmskih producentov za primer kabelske retransmisije avdiovizualnih del, o obeh vlogah obligatorno odloči v enem postopku, v katerem vsaki od oseb prizna položaj aktivne stranke v postopku, in v katerem na podlagi pooblastila za odločanje po prostem preudarku dovoljenje glede pravic in imetnikov, na katere se obe vlogi nanašata, izda tisti od njiju, ki izkaže, da bi lahko zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje predmetnih avtorskih pravic in da bi na podlagi pogodb z avtorji upravljala obsežnejši repertoar varovanih del.
Ker so le pravilno ugotovljena dejstva lahko podlaga za določitev dominantnega dela znaka, ki se ga nato primerja iz vizualnega, fonetičnega in pomenskega gledišča, sodišče ne more slediti razlogom Urada, ki je ugotovil, da primerjana znaka nista podobna.
Ugled znamke je mogoče dokazovati npr. z dokazi o tržnem deležu blaga in storitev, ki jih znak znamke varuje, v primerjavi z drugimi proizvajalci oziroma ponudniki, s tržnimi raziskavami, ki prikazujejo stopnjo osveščenosti javnosti o znamki, z dokumenti neodvisnega vira, ki izkazujejo denarna sredstva, vložena v promocijo znamke, s primerki promocijskega gradiva. Iz predloženih dokazov pa takšnih dejstev ni mogoče preveriti. Zgolj zatrjevano ne pa tudi dokazano je s strani tožeče stranke ostalo izkoriščanje ali oškodovanje razlikovalnega značaja njene znamke. Predloženi dokazi tudi niso zadostni za izkazovanje dejavnikov, ki se v smislu Skupnega priporočila WIPO upoštevajo pri odločanju, ali je neka znamka dobro znana znamka.
blagovna znamka - registracija blagoven znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
V primeru enobesedne znamke težko govorimo o dominantnem delu in se povprečni potrošnik pri krajših besednih znamkah običajno ne osredotoča na posamezne črke, temveč gleda znak oziroma besedo kot celoto, pri čemer je pri krajših besedah potrošnik v večini primerov pozoren ravno na začetek besede, kar je večkrat potrdila tudi upravna in sodna praksa.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Ker sta znaka fonetično podobna, in gre za fantazijski besedi, ki si ju zato potrošnik težje zapomni, obstaja večja verjetnost, da jih bo medsebojno zamenjeval.
Pogoja enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Upoštevajoč celovito presojo znakov, izhajajočo iz posameznih analiz, se sodišče strinja tudi z zaključkom upravnega organa, da si znaka nista tako podobna, da bi z registracijo prijavljene znamke nastala verjetnost zmede, vključujoč verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko (tožeče stranke). Vizualna razlika, ki je tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru najbolj pomemben vidik razlikovanja, nevtralizira nižjo stopnjo fonetične in pojmovne (ne)podobnosti. Glede proizvodov in storitev, na katere se znamki nanašata, se elementi, uporabljeni v njih, običajno pojavljajo. V konkretnem primeru so izvedeni, upoštevajoč celoten vtis, toliko različno, da ni zadostne podlage za sklepanje, da bo potrošnik zaveden glede izvora blaga in storitev ter menil, da izvira od istega podjetja.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - generična narava znaka
Sodišče se z upravnim organom namreč ne strinja že glede zaključka o nesporni generični naravi besede znamke vložnika ugovora in da ne gre zgolj za fantazijski pojem, ki predstavlja znamko vložnika ugovora.
Za dokazovanje generične narave izraza teflon bi morala tožena stranka dokazati, da se ta izraz običajno pojavlja na področju, za katere blago ali storitve naj bi se znamka uporabljala ter da se ta izraz široko uporablja za označevanje posebnih značilnosti blaga ali storitev.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b.
znamka - registracija znamke - izvrševanje sodbe
Sodišče presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka.
Upravni organ je opravil izčrpno in pravilno vizualno presojo obeh znakov, vključno z opisom vtisa tridimenzionalnosti (bolj izraženega pri tožnikovi znamki), saj vizualno dojemanje neke znamke nedvomno vsebuje tudi tovrstni vtis.