kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izrek dovoljenja za nično - stranka v postopku - stranski udeleženec - zavrnitev predloga
Toženka je pravilno pojasnila, da kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, je toženka pravilno ugotovila, da ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti. Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za izrek ničnosti dovoljenja z dne 11. 10. 2010. Če mu je to upravičenje toženka odrekla v obliki odločbe - in ne sklepa, pa to ni imelo za posledico prizadetosti njegove pravice ali pravnega interesa in posega v njegov pravni položaj.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Če gre za prehrambeno blago, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled. Tako opredeljena razlikovalnost pa je podana tudi v obravnavanem primeru, kar je v izpodbijani odločbi izčrpno in natančno obrazloženo.
Pri odločanju o podelitvi patenta je očitno prišlo do pomešanja med dvema patentnima prijavama, zato je toženka kršila postopkovne odločbe, ko je odločala o vsebini patentne prijave, ki ni bila predmet tega postopka.
Navedba zgolj zakonskih določb s povzeto vsebino ne more predstavljati navedbe razlogov za (nameravano) zavrnitev varstva mednarodne znamke v obvestilu v smislu določb 70. člena ZIL-1.
Obvestilo je bilo v pogledu razlogov v bistvenem pomanjkljivo, ker so bili navedeni le pravni, ne pa tudi dejanski razlogi, s tem pa je bila kršena tožnikova pravica do izjave. Da je kršitev vplivala na odločitev v zadevi, se v takem primeru namreč po zakonu domneva, zato ugotovitev take kršitve v vsakem primeru vodi do odprave odločbe.
Tožnik utemeljeno ugovarja, da mu ni bilo omogočeno, da bi v postopku zavaroval svoje pravice s spremembo ali dopolnitvijo zahteve, s čemer bi se lahko izognil zavrnitvi varstva znamke v obsegu, kot je o tem upravni organ odločil. To pa je kršitev varstva pravic strank v postopku, ki ga s specialno ureditvijo v prvem odstavku 70. člena zagotavlja ZIL-1, in ki ima temelj v načelu varstva pravic strank.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Samo dejstvo, da je bil za ustanovitev in delovanje tožnika sprejet zakon, namreč ne pomeni, da je zato njegov obstoj splošno znan, kakor tudi ne, da je njegova znamka ugledna oziroma sloveča, kakor tudi ne, da bi moral organ dejstvo ustanovitve z zakonom upoštevati po uradni dolžnosti, saj je ugovorni postopek po ZIL-1 postopek, ki teče odvisno od volje strank oziroma njihovih zatrjevanj v vlogah.
Kot "datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Skupnosti" je treba upoštevati datum, ko je dovoljenje za dajanje v promet v Skupnosti pričelo veljati.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da bi toženka pri podelitvi izpodbijanega dodatnega varstvenega certifikata morala upoštevati datum obvestila prijavitelju (tožnici), to je datum 9. 12. 2011, iz česar sledi, da bi izpodbijani dodatni varstveni certifikat moral veljati do 9. 12. 2026.
Dejansko trajanje varstva je lahko le od trenutka, ko je zadevno dovoljenje za dajanje v promet v Skupnosti pričelo veljati in ne od datuma izdaje dovoljenja.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Za zavrnitev registracije znamke na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, morata biti kumulativno izpolnjena pogoja enakosti ali podobnosti prijavljenega znaka in registrirane znamke ter enakosti ali podobnosti blaga/storitev, na katerega se nanašata prijavljeni znak in registrirana znamka. Verjetnost zmede, ki se presoja glede na zaznavanje znakov in blaga upoštevne javnosti, se v upravnosodni praksi interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga in storitev.
Toženka je pravilno kot dominantni del obeh znakov upoštevala besedni del, zlasti ker potrošnik po tem elementu znak vedno poimenuje, ne glede na velikost, barvo in pozicijo slikovnih delov v obeh znakih, ki jih potrošnik v takih primerih dojema le kot dodatni oziroma spremljajoči element.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek zvoka - homonimni znak
Znamke so izključene iz registracije, če ne omogočajo razlikovanja blaga oziroma, če porabniku ne pomagajo razlikovati med blagom enake ali podobne vrste, in če so sestavljene izključno iz znakov, ki opisujejo značilnosti blaga ali storitev, pri čemer mora biti znak v celoti opisen.
Toženka ni v zadostni meri upoštevala, da gre za homonimni znak (torej znak, ki sestoji iz prvih dveh besed firme podjetja), ki označuje specifično blago (motorna kolesa oziroma motoristično opremo), kar pomeni, da je treba njegovo morebitno pridobljeno distinktivnost (v povezavi z znakom – firmo podjetja) presojati z vidika relevantnega potrošnika, tj. v obravnavanem primeru voznika motornih koles.
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
V postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje se presoja, ali vlagatelj, ki za dovoljenje zaproša, izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev dovoljenja. Ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah, da bi to utemeljevalo položaj avtorjev kot stranskih udeležencev v postopku.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del
Ker gre za skupno nadomestilo, po stališču upravnega organa, ki mu sodišče pritrjuje, pravico do tega nadomestila lahko upravljajo le vsi upravičenci skupaj. Opisana narava pravice pa se odraža v kolektivni organizaciji, preko katere upravičenci morajo (gre za obvezno kolektivno upravljanje po 3. točki 147. člena ZASP) to pravico upravljati. S to pravico lahko kolektivno upravlja le tista kolektivna organizacija, v katero so ustrezno vključene vse kategorije upravičencev.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije so po drugem odstavku 149. člena ZASP relevantni avtorji, ki pooblastijo kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic. Glede na navedeno je upravni organ napravil pravilen zaključek, da tožnikova materialna podlaga ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja pravice, to pa je zakonski razlog za zavrnitev izdaje stalnega dovoljenja.
Ob zakonsko določenem delitvenem ključu na osnovni ravni med vrstami upravičencev so materija statuta vsaj delitvena pravila med avtorji različnih avtorskih del, med različnimi izvajalci ter med filmskimi producenti in proizvajalci fonogramov, da se na ta način zadosti zakonski prepovedi arbitrarnosti.
Po prvem odstavku 281. člena ZUP pa se v primeru, da se odločba odpravi, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje ex tunc, za nazaj, do dneva izdaje izpodbijanega upravnega akta in da torej v času izdaje izpodbijane ugotovitvene odločbe zahteva tožnice za nadaljevanje postopka po zamudi ni bila rešena negativno. Tako dejansko stanje pa ne more biti podlaga za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju veljavnosti patenta po tretjem odstavku 92. člena ZIL-1, saj ne obsega ugotovitve dejstva, da slovenski prevod podeljenega evropskega patenta organu ni predložen v roku treh mesecev od podelitve, kajti o nesporno vloženi zahtevi za nadaljevanje postopka po zamudi (67. člen ZIL-1), s katero tožnica lahko doseže, da bi se za pravočasnega štel zamujeni rok za predložitev slovenskega prevoda tega evropskega patenta ter da pravne posledice zamude tega roka ne bi nastopile, ni odločeno negativno.
patent - veljavnost patenta - prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbine za patent - vrnitev v prejšnje stanje
Iz določbe prvega odstavka 68. člena ZIL-1 izhaja dolžnost skrbnega ravnanja, ki ga zahtevajo okoliščine. Navajanje "nerazložljivi razlogi" in "nepredvidena napaka" niso upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče soglaša s toženo stranko, da s strani tožnika navedeni razlogi za neplačilo pristojbine ne ustrezajo standardu upravičenih razlogov, ki bi jih tožena stranka upoštevala, če bi tožnik izkazal skrbno ravnanje. Ravnanje zastopnikov - strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z zastopanjem strank, mora biti na stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti.
Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znak
Povprečni slovenski potrošnik bo prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Če pa je temu tako, je tožena stranka pravilno zaključila, da bo relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji.
Tožnica zmotno meni, da ji je upravni organ položaj stranskega udeleženca priznal s tem, da ji je poslal odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu. Iz spremnega dopisa z dne 28. 3. 2012 je razvidno, da ni šlo za vročitev odločbe v smislu petega odstavka 210. člena ZUP, temveč je upravni organ tožnici dovoljenje, ki ga je izdal A., poslal le v vednost. S tem pa tožnica ni pridobila položaja stranskega udeleženca v postopku in tudi ne procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - farmacevtski proizvodi - primerjava blaga
Primerjani znamki METAFEN in TAFEN, ki sta namenjeni označevanju različnih farmacevtskih oziroma medicinskih pripravkov, sta dovolj različni, da ni podana verjetnost zmede v javnosti oziroma verjetnost povezovanja znamk. Proizvodi obeh znamk so namreč namenjeni lajšanju različnih zdravstvenih težav, pri čemer se izdelki, označeni s starejšo tožnikovo znamko, izdajajo na recept, za razliko od izdelkov, označenih z izpodbijano znamko. Poleg tega pa je pomembno tudi dejstvo, da gre za zdravila, ki se prodajajo v lekarnah oziroma specializiranih trgovinah, s posredovanjem strokovno usposobljene osebe.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - figurativni znak jabolka - dominanten del znaka
Sporni prijavljeni znak je figurativni barvni znak, ki ga predstavlja rdeče jabolko na zeleni podlagi in manjši zelen križ v belem krogu, vsebuje pa tudi besedne elemente, in sicer besedilo "kartica zvestobe LEKARNA LJUBLJANA". Znak tožnice - vložnice ugovora pa je figurativni znak brez besednih elementov in ga predstavlja stilizirana podoba odgriznjenega jabolka, zato se sodišče v celoti strinja z zaključkom Urada, da prijavljeni znak kot celota ni podoben znaku znamke tožnice, in da zato ni verjetnosti, da bi prišlo do zmede v javnosti in povezovanja znamk.
Kolektiva organizacija lahko obremeni sklad za male glasbene pravice z zneskom, ki ni namenjen avtorskim honorarjem članov in pokrivanju stroškov njenega poslovanja le z izrecnim soglasjem avtorja.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - znamka Evropske skupnosti - neupravičena uporaba znamke - začasna prepoved nelojalne konkurence
Besedilo zakonske določbe druge alinee drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadbe zaradi tega dejanja. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal, in bistveno je, da je tožba vložena zaradi nelojalne konkurence.