ZOR člen 736, 736. ZIP člen 265, 267, 267/2, 265, 267, 267/2.
začasna odredba - nenadomestljiva škoda - zavarovanje nedenarne terjatve
Termina "nenadomestljiva škoda" ni razumeti kot škodo, ki se po določilih o škodi v zakonu o obligacijskih razmerjih lahko povrne tudi kot odškodnina. Če bi upnik zahteval plačilo odškodnine (kar je z vložitvijo tožbe tudi storil) - bi moral za zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP. Zakonodajalec je v 2. odst. 267. člena ZIP zavaroval tiste interese oz. škodo, ki se ne morejo izraziti kot odškodnina. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe.
ZPP (1977) člen 157, 157. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
pravdni stroški - izpodbijanje pravnih dejanj
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 157. členu določa, da mora tožeča stranka povrniti toženi pravdne stroške, če je tožena pripoznala zahtevek in ni dala povoda za tožbo. Ena od predpostavk za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če pa je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost. Po določilu 2. odst. 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je oseba, v katere korist je bilo izpodbojno dejanje storjeno, dolžna vrniti v stečajno maso premoženjsko korist. Čeprav je res primarna naravna restitucija, je tožbo, v kateri tožnik zahteva nadomestno, denarno restitucijo - šteti kot opomin, po katerem bi morala tožena stranka takoj izpolniti zahtevek v naravi ali denarju, da bi se lahko sklicevala na določilo 157. člena ZPP.
Po prvem odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, med drugim podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Običajno v poslovnem prometu je, da si prevzemnik terjatve, ki še ni zapadla in katere izterljivost je lahko vprašljiva, zaračuna provizijo oziroma, da se taka terjatev diskontira.
Za oceno primernosti stanovanja je bistveno, na kakšen način je imetnik stanovanjske pravice postal lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja v drugem kraju. Če je hišo ali stanovanje tam kupil ali zgradil, je s tem očitno manifestiral pripravljenost, da se njegova družina tja tudi preseli. Drugače bi namreč gradil oz. kupil stanovanjsko hišo ali stanovanje v kraju dosedanjega prebivališča.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZD člen 162, 163, 162, 163.
sklep o dedovanju - nerazumljiv izrek
Če v sklepu o dedovanju ni navedena vrsta in stopnja sorodstva med zapustnikom in zakonitim dedičem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP.
Namen začasne odredbe po 442. členu ZPP in po 2. odstavku 267. člena ZIP je predvsem preventiven - preprečiti bodoče nasilje, protipravno poškodbo ali nenadomestljivo škodo. Nasilja, ki je bilo že storjeno in škode, ki je že nastala, s tako odredbo ni mogoče sanirati.
Ob dejstvu, da ima upnik dolžnikovo dovoljenje za vknjižbo hipoteke na nepremičninah, ki naj bi bile predmet predlagane začasne odredbe, je očitno, da ni podan upnikov pravni interes za začasno odredbo. Z vknjižbo hipoteke bi bile njegove terjatve zavarovane celo bolje kot s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin.
ZD člen 212, 213, 213/1, 220, 212, 213, 213/1, 220.
napotitev na pravdo - spor dedičev o obsegu zapuščine
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje kot izhaja iz zemljiške knjige. Če ta tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke, saj pokojni ne more ostati vpisan kot lastnik, prizadeta oseba pa tudi še kasneje lahko vloži tožbo (glej čl. 220 ZD). Če pa zapustnik ni vknjižen kot lastnik lahko pride do situacije, ko listina izkazuje verjetnejšo pravico, kot v tem primeru. V zemljiški knjigi je namreč vknjižen dedič, torej stranka zapuščinskega postopka, ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje kot listina. Če tožbe ne vloži, zapuščinsko sodišče lahko ugotovi obseg zapuščine ne glede na stanje zemljiške knjige, dediča pa sklep veže.
pretrganje zastaranja kazenskega pregona - pravnomočna sodba - domneva nedolžnosti - relativno zastaranje - velika tatvina
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, vendar mora to biti ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Vložena obtožnica zoper obtoženca zaradi novega kaznivega dejanja ne pretrga zastaranja kazenskega pregona.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL41312
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2, 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo
Če gre za spor o predmetu delitve, je treba postopek za delitev stvari in skupnega premoženja prekiniti ne glede, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava.
Tekmovanje v kartingu je nevarna dejavnost. Tekmovalec v tej panogi se zavestno izpostavi nevarnosti. Škoda, ki tekmovalcu nastane pri tekmi, je zato v njegovi sferi, razen če je organizatorju tekmovanja mogoče pripisati krivdo za nastanek škode.
Pravilo iz 22. člena ZIP velja tudi v primerih iz 195. člena ZPP, ko je bila pravda končana med istimi strankami, čeprav je bila med pravdnim postopkom sporna stvar ali pravica odtujena.
Brez naroka bi lahko sodišče odločilo samo ob pogojih iz 496. člena ZPP, sicer pa gre za kršitev postopka iz 9. točke II. odst. 354. člena ZPP. Ker je dejansko stanje o zapadlosti plačila med strankama sporno, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
Po določilu 35. člena zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS štev 1/90 in sl.) odloča o vrnitvi preveč plačane takse pristojni davčni urad ( do 27.7.1996 pa je odločal pristojni upravni organ občine oz. upravne enote). Prvostopno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o vrnitvi sodne takse, ne glede na obliko plačila - v gotovini ali sodnih kolkih.
Status samostojnega podjetnika po zakonu o gospodarskih družbah omogoča uporabo firme na trgu, kar pa ne pomeni, da nastopa samostojni podjetnik v pravdnem postopku s to firmo. Domnevanega dejstva iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL ni treba ne navajati in ne dokazovati, namesto tega pa je treba trditi in v sporu dokazati predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo. Če je ta baza dokazana, vzame sodnik domnevano dejstvo za podlago svoje sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazano. Nepotrebno je ugotavljati okoliščine in izvajati dokaze, s katerimi se slabovernost stranke še posebej dokazuje. Tožena stranka lahko izpodbija in dokazuje nasprotno samo v okviru domnevne baze (npr.posel ni bil dogovorjen na ta dan). V postopku v gospodarskih sporih sodi od 1.1.1995 dalje sodnik posameznik, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 sit.
ZPP (1977) člen 442, 442. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nenadomestljiva škoda - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom
Narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati (zlasti, če gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve) nemalokrat zahtevajo take ukrepe, ki se skoraj povsem pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebno, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek nenadomestljive škode.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 158, 158/1, 154, 154/1, 158, 158/1. ZOR člen 261/1, 262, 261/1, 262.
izpolnitev obveznosti - obveznost vrnitve avtomobila - pravica do povrnitve pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Ker toženec ni vrnil tudi ključev avtomobila, zato ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti vrnitve avtomobila tožeči stranki. Izpolnitev obveznosti vrnitve avtomobila je namreč po naravi stvari lahko le v tem, da se izročijo tudi ključi, saj brez njih avtomobila ni mogoče uporabljati. V zahtevku za vrnitev avtomobila je tako nujno vsebovan tudi zahtevek za izročitev ključev.
pravdni stroški - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
Toženec ni dal povoda za tožbo, če je tožnik vložil dajatveno tožbo še pred zapadlostjo, oziroma, če je tožnik tožil brez opomina, pa je takšen opomin bil potreben po določbah materialnega prava. Druga predpostavka za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč je treba, da toženec zahtevek tudi takoj izpolni. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost.