Sporno med strankama je, ali tožeči stranki pripadajo tudi zamudne obresti od zamudnih obresti, ki jih je glede na prvostopno odločbo plačala za obdobje od v odločbi ugotovljenega prvega dne zamude do dneva izvršljivosti prvostopne odločbe. V 4. odstavku 95. člena ZDavP je določeno, da pripadajo davčnemu zavezancu od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti, od dneva plačila davka. Kot je navedla že tožena stranka, je v 4. odstavku 95. člena ZDavP izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Tudi s odišče se strinja s tolmačenjem navedene določbe 4. odstavka 95. člena ZDavP, da pripadajo davčnim zavezancem le obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, ki, glede na določbo 1. člena ZDavP, obsega zgolj obvezne dajatve.
ZUS člen 34/1, 4, 4/1, 34. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
upravni spor - pravni interes - sprememba teka zamudnih obresti
Z izpodbijano delno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo, in sicer glede teka zamudnih obresti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004, pri čemer pa ni odločila o vračilu plačanih zamudnih obresti. S tem, ko je z izpodbijano odločbo spremenila tek zamudnih obresti, je šele vzpostavila podlago za vračanje preveč plačanih obresti. Tako ima tožnik na podlagi izpodbijane odločbe pravico do vračila morebiti že plačanih zamudnih obresti. Ker pa tožena stranka z izpodbijano odločbo o vračilu ni odločala, odločitev sodišča, kot jo predlaga tožnik, njegovega pravnega položaja ne bi izboljšala in torej ni izkazan pravni interes, ki bi ob morebitnem uspehu tožniku zagotavljal neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo.
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ne pa navedba njegove firme oziroma njegovega sedeža. V obravnavanem primeru je po mnenju sodišča dejansko stanje glede očitanih pomanjkljivosti računom, v smislu nepravilnega podatka o firmi in sedežu prejemnika po 2. točki 34. člena ZDDV, pravilno ugotovljeno, vendar sta tožena stranka in pred njo prvostopni organ navedeno pomanjkljivost štela za bistveno pomanjkljivost, na podlagi katere naj bi tožniku ne šla pravica do povračila vstopnega DDV.
Tožena stranka je z delno odločbo ugodila delu pritožbe tožeče stranke in odpravila odločbo prvostopnega organa glede obračuna in teka zamudnih obresti in z izpodbijano odločbo vzpostavila pravno stanje, kakršno ji pri odločanju glede obresti nalaga odločba Ustavnega sodišča, o ostalem pa z izpodbijano odločbo ni odločala. Ob navedenem po presoji sodišča izpodbijana odločba ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo s sklepom zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Če odločba nima obrazložitve, kot je predpisana v določbi 214. člena ZUP, je ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev odločbe tožene stranke povzema le predlog komisije, ne vsebuje pa razlogov za odločitev. Ker v odločbi niso navedeni preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre tudi za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitev učinkovitega pravnega sredstva.
ZVV člen 1, 2, 2, 1, 2, 2. ZUP člen 238, 238/3, 238, 238/3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbenem postopku presoja pravilnost in zakonitost odločbe prve stopnje. To pomeni, da odločbo preizkusi ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja stvari v času upravnega odločanja na prvi stopnji. Tudi sodišče zakonitost izpodbijanega akta presoja ob upoštevanju zakona, ki je bil podlaga za odločitev v postopku izdaje upravnega akta. Spremenjene določbe zakona, kolikor širijo krog upravičencev, pa so lahko podlaga za vložitev zahteve za priznanje statusa na novi pravni podlagi.
davek od osebnih prejemkov - obdavčitev plačila za delo prokurista - dohodnina
Podatki upravnih spisov ne izkazujejo, da bi bila prokura s sklepom z dne 27. 11. 2000 podeljena prokuristu kot samostojnemu podjetniku. Tudi iz sodnega registra izhaja le vpis A.A. kot fizične osebe. Čim pa je tako, je tudi po oceni sodišča presoja, da je A.A. opravljal funkcijo prokurista v vlogi fizične osebe in ne v vlogi registriranega gospodarskega subjekta, pravilna in na zakonu utemeljena. Pogodba o prokuri je bila sklenjena dne 29. 11. 2000 in je sledila sklepu o podelitvi prokure. Glede na navedeno in glede na določbe ZGD o podelitvi prokure in vpisu prokure v sodni register, po presoji sodišča vse posledice podeljene prokure in iz tega sledečih opravil ter posledično tudi plačilo za opravljeno delo, izhajajo iz sklepa o podelitvi prokure in iz vpisa, kot je izveden v sodnem registru.
Tožnik z zahtevkom za povračilo carinskega dolga po 2. odstavku 158. člena CZ spreminja zahtevek, to je carinsko deklaracijo, ki je bila že sprejeta, kar pomeni, da je bila upravna odločba izdana.