ZUS člen 34/1, 4, 4/1, 34. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
upravni spor - pravni interes - sprememba teka zamudnih obresti
Z izpodbijano delno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo, in sicer glede teka zamudnih obresti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004, pri čemer pa ni odločila o vračilu plačanih zamudnih obresti. S tem, ko je z izpodbijano odločbo spremenila tek zamudnih obresti, je šele vzpostavila podlago za vračanje preveč plačanih obresti. Tako ima tožnik na podlagi izpodbijane odločbe pravico do vračila morebiti že plačanih zamudnih obresti. Ker pa tožena stranka z izpodbijano odločbo o vračilu ni odločala, odločitev sodišča, kot jo predlaga tožnik, njegovega pravnega položaja ne bi izboljšala in torej ni izkazan pravni interes, ki bi ob morebitnem uspehu tožniku zagotavljal neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - povračilo stroškov odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru se je za izdajo gradbenega dovoljenja vodil enoten postopek za vse štiri stanovanjske objekte in je bilo izdano eno gradbeno dovoljenje. Zato je tožničin predlog za obnovo postopka za izdajo spornega gradbenega dovoljenja kot celote utemeljen, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da nameravana gradnja vpliva na tožničino veduto, pri čemer sodišče poudarja, da iz mnenja ne izhaja, da bi na tožničino veduto vplivali samo določeni objekti (H2 in H3, kot zatrjuje tožena stranka v izpodbijani odločbi). V obnovljenem postopku pa se bo šele ugotavljalo, ali je vpliv novogradnje na nepremičnino tožnice v mejah dopustnega, to je, ali so bile njene pravne koristi z izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja dejansko kršene ali ne. Tožnica je imela pravico vložiti odgovor na pritožbo in je le tako imela možnost izpodbijati razloge, ki jih je v pritožbi uveljavljala prizadeta stranka ter na ta način v odgovoru opozoriti na vse okoliščine spora. Zaradi navedenega tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničinega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.
Sporno med strankama je, ali tožeči stranki pripadajo tudi zamudne obresti od zamudnih obresti, ki jih je glede na prvostopno odločbo plačala za obdobje od v odločbi ugotovljenega prvega dne zamude do dneva izvršljivosti prvostopne odločbe. V 4. odstavku 95. člena ZDavP je določeno, da pripadajo davčnemu zavezancu od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti, od dneva plačila davka. Kot je navedla že tožena stranka, je v 4. odstavku 95. člena ZDavP izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Tudi s odišče se strinja s tolmačenjem navedene določbe 4. odstavka 95. člena ZDavP, da pripadajo davčnim zavezancem le obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, ki, glede na določbo 1. člena ZDavP, obsega zgolj obvezne dajatve.
ZLPLS člen 11, 14, 11, 14. ZUP člen 214/1, 2, 2/2, 214, 214/1, 2, 2/2, 214.
obrazložitev upravnega akta - invalidi - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - dodelitev sredstev
Tožena stranka po določbi 14. člena ZLPLS uporablja sredstva izključno za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS; po določbi 1. odstavka 11. člena ZLPLS pa preko sveta fundacije med drugim odloča tudi o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike. Tožena stranka izvaja financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij kot svojo osnovno in bistveno dejavnost s sredstvi oziroma premoženjem, pridobljenim pri izvedbi lastninskega preoblikovanju Loterije Slovenije d.d., in upravlja s sredstvi, ki jih pridobiva s plačevanjem dajatev za prirejanje iger na srečo po določbah Zakona o igrah na srečo, in s sredstvi, ki jih pridobiva z darili, volili in drugimi prihodki. Ker je zakonodajalec določil namen uporabe tako zbranih sredstev in z zakonom določil, da tožena stranka odloča o razporejanju teh sredstev na uporabnike, ta sredstva ne izgubijo značaja javnih sredstev. Čim pa je tako, tožena stranka, ko odloča o razporejanju teh sredstev na posamezne uporabnike, odloča o pravnih koristih posameznikov oziroma pravnih oseb pri pridobivanju javnih sredstev, s tem pa je po presoji sodišča vezana na uporabo določil ZUP. Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla razlogov, na podlagi katerih je tožeči stranki dodelila sredstva v manjšem obsegu, kot so bila zaprošena, oziroma sploh ni navedla bistvenih razlogov za svojo odločitev glede razporeditve razpoložljivih sredstev za leto 2006. Tako pomanjkljiva obrazložitev sklepa tudi po presoji sodišča predstavlja takšno kršitev določb ZUP, zaradi katere izpodbijanega upravnega akta ni mogoče preizkusiti.
Če odločba nima obrazložitve, kot je predpisana v določbi 214. člena ZUP, je ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev odločbe tožene stranke povzema le predlog komisije, ne vsebuje pa razlogov za odločitev. Ker v odločbi niso navedeni preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre tudi za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitev učinkovitega pravnega sredstva.
ZVV člen 1, 2, 2, 1, 2, 2. ZUP člen 238, 238/3, 238, 238/3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbenem postopku presoja pravilnost in zakonitost odločbe prve stopnje. To pomeni, da odločbo preizkusi ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja stvari v času upravnega odločanja na prvi stopnji. Tudi sodišče zakonitost izpodbijanega akta presoja ob upoštevanju zakona, ki je bil podlaga za odločitev v postopku izdaje upravnega akta. Spremenjene določbe zakona, kolikor širijo krog upravičencev, pa so lahko podlaga za vložitev zahteve za priznanje statusa na novi pravni podlagi.
davek od osebnih prejemkov - obdavčitev plačila za delo prokurista - dohodnina
Podatki upravnih spisov ne izkazujejo, da bi bila prokura s sklepom z dne 27. 11. 2000 podeljena prokuristu kot samostojnemu podjetniku. Tudi iz sodnega registra izhaja le vpis A.A. kot fizične osebe. Čim pa je tako, je tudi po oceni sodišča presoja, da je A.A. opravljal funkcijo prokurista v vlogi fizične osebe in ne v vlogi registriranega gospodarskega subjekta, pravilna in na zakonu utemeljena. Pogodba o prokuri je bila sklenjena dne 29. 11. 2000 in je sledila sklepu o podelitvi prokure. Glede na navedeno in glede na določbe ZGD o podelitvi prokure in vpisu prokure v sodni register, po presoji sodišča vse posledice podeljene prokure in iz tega sledečih opravil ter posledično tudi plačilo za opravljeno delo, izhajajo iz sklepa o podelitvi prokure in iz vpisa, kot je izveden v sodnem registru.
Tožnik z zahtevkom za povračilo carinskega dolga po 2. odstavku 158. člena CZ spreminja zahtevek, to je carinsko deklaracijo, ki je bila že sprejeta, kar pomeni, da je bila upravna odločba izdana.