Po 4. odstavku 95. člena ZDavP zavezancu zamudne obresti pripadajo le od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, kar pomeni, da mu od drugih zneskov, ki so predmet vračanja po 1. odstavku, zamudne obresti ne gredo in da pojem davek, ko gre za vračanje, ne vključuje tudi obresti, posledično pa po davčnih predpisih ni podlage za vračanje obrestovanih zamudnih obresti.
ZUP člen 43, 43/1, 114, 114/1, 241, 241/1, 260, 260-9.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - povračilo stroškov odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru se je za izdajo gradbenega dovoljenja vodil enoten postopek za vse štiri stanovanjske objekte in je bilo izdano eno gradbeno dovoljenje. Zato je tožničin predlog za obnovo postopka za izdajo spornega gradbenega dovoljenja kot celote utemeljen, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da nameravana gradnja vpliva na tožničino veduto, pri čemer sodišče poudarja, da iz mnenja ne izhaja, da bi na tožničino veduto vplivali samo določeni objekti (H2 in H3, kot zatrjuje tožena stranka v izpodbijani odločbi). V obnovljenem postopku pa se bo šele ugotavljalo, ali je vpliv novogradnje na nepremičnino tožnice v mejah dopustnega, to je, ali so bile njene pravne koristi z izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja dejansko kršene ali ne. Tožnica je imela pravico vložiti odgovor na pritožbo in je le tako imela možnost izpodbijati razloge, ki jih je v pritožbi uveljavljala prizadeta stranka ter na ta način v odgovoru opozoriti na vse okoliščine spora. Zaradi navedenega tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničinega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.
V obravnavani zadevi je tožena stranka z delno odločbo ugodila delu pritožbe tožeče stranke in odpravila odločbo prvostopnega organa glede obračuna in teka zamudnih obresti in z izpodbijano odločbo vzpostavila pravno stanje, kakršno ji pri odločanju glede obresti nalaga odločba Ustavnega sodišča, o ostalem pa z izpodbijano odločbo ni odločala. Ob navedenem po presoji sodišča izpodbijana odločba ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo s sklepom zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Po prvem odstavku 95. člena ZDavP se davčnemu zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, preveč plačani znesek vrne. Po 4. odstavku pa mu zamudne obresti pripadajo le od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, kar pomeni, da mu od drugih zneskov, ki so predmet vračanja po prvem odstavku, zamudne obresti ne gredo.
Če odločba nima obrazložitve, kot je predpisana v določbi 214. člena ZUP, je ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev odločbe tožene stranke povzema le predlog komisije, ne vsebuje pa razlogov za odločitev. Ker v odločbi niso navedeni preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre tudi za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitev učinkovitega pravnega sredstva.
davek od osebnih prejemkov - obdavčitev plačila za delo prokurista - dohodnina
Podatki upravnih spisov ne izkazujejo, da bi bila prokura s sklepom z dne 27. 11. 2000 podeljena prokuristu kot samostojnemu podjetniku. Tudi iz sodnega registra izhaja le vpis A.A. kot fizične osebe. Čim pa je tako, je tudi po oceni sodišča presoja, da je A.A. opravljal funkcijo prokurista v vlogi fizične osebe in ne v vlogi registriranega gospodarskega subjekta, pravilna in na zakonu utemeljena. Pogodba o prokuri je bila sklenjena dne 29. 11. 2000 in je sledila sklepu o podelitvi prokure. Glede na navedeno in glede na določbe ZGD o podelitvi prokure in vpisu prokure v sodni register, po presoji sodišča vse posledice podeljene prokure in iz tega sledečih opravil ter posledično tudi plačilo za opravljeno delo, izhajajo iz sklepa o podelitvi prokure in iz vpisa, kot je izveden v sodnem registru.
ZVV člen 1, 2, 2, 1, 2, 2. ZUP člen 238, 238/3, 238, 238/3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbenem postopku presoja pravilnost in zakonitost odločbe prve stopnje. To pomeni, da odločbo preizkusi ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja stvari v času upravnega odločanja na prvi stopnji. Tudi sodišče zakonitost izpodbijanega akta presoja ob upoštevanju zakona, ki je bil podlaga za odločitev v postopku izdaje upravnega akta. Spremenjene določbe zakona, kolikor širijo krog upravičencev, pa so lahko podlaga za vložitev zahteve za priznanje statusa na novi pravni podlagi.
Tožnik z zahtevkom za povračilo carinskega dolga po 2. odstavku 158. člena CZ spreminja zahtevek, to je carinsko deklaracijo, ki je bila že sprejeta, kar pomeni, da je bila upravna odločba izdana.