V skladu z 28. členom ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe je procesni in prekluzivni rok. S pretekom prekluzivnega roka, ki velja za vložitev tožbe, tožnik izgubi pravico tudi do nadaljnjih tožbenih navedb oziroma dopolnjevanja in spreminjanja tožbenega zahtevka.
ZDDPO člen 11, 12, 21. ZDoh člen 16, 16/1-1. ZDavP člen 114, 130.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – povračila stroškov v zvezi z delom – službeno potovanje – dnevnice – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Dnevnica je povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju. Službeno potovanje pa je le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Revidentkini delavci, ki so svoje delo ves čas opravljali v tujini, izven sedeža delodajalca oziroma njegovih poslovnih enot, niso bili na službeni poti, zato jim dnevnice ne pripadajo. Ker sredstva, ki so jim bila izplačana, niso dnevnice, za revidentko niso davčno upošteven odhodek (21. in 11. člen ZDDPO), pač pa so drug prejemek delavca iz delovnega razmerja zaposlenih delavcev v smislu 16. člena ZDoh, od katerega pa je treba plačati davek od osebnih prejemkov in prispevke za socialno varnost.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
prisilna izterjava - ustavna odločba - vrednostni kriterij - odprava upravnega akta - dovoljena revizija - kršitev materialnega prava - izstop družbenika iz družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugoditev reviziji - trošarinski dolg - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom - neustavna sprememba zakona
Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
mednarodna zaščita – verodostojnost prosilca – specifične informacije
Ker prosilčeve izjave niso skladne in verjetne ter nasprotujejo ugotovljenim (oziroma znanim) splošnim informacijam in specifičnim informacijam, povezanim z njegovim primerom, je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrnilo tožbo.
ZTFI člen 507, 507/1, 5454, 554/1. ZPre-1 člen 27, 27/1, 28, 28/1, 32, 32/2-2, 47, 47/1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4.
zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – postopek sodnega varstva proti odločbam predsednika senata – rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – pravne posledice zamude roka za objavo prevzemne ponudbe – domneva odstopa od prevzema – zahteva za prevzemno ponudbo
V skladu s prvim odstavkom 507. člena ZTFI je postopek sodnega varstva dovoljen le proti odločbam agencije, ne pa tudi proti odločbam predsednika senata. Proti slednjim ima prevzemnik v skladu s prvim odstavkom 554. člena ZTFI pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odločbo predsednika senata torej ni predvideno, zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo predsednika senata, zavrglo.
Rok za objavo prevzemne ponudbe iz prvega odstavka 28. člena ZPre-1 ni prekluzivne narave. ZPre-1 ne določa, da po poteku tega roka prevzemne ponudbe ni več mogoče objaviti. Niti ne določa, da se zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe šteje za odstop od prevzemne namere, zaradi česar prevzemnik v enem letu po tem ne sme dati nove prevzemne ponudbe.
Zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe zato ne more imeti za posledico sklepa, da prevzemna ponudba ni v skladu z zahtevami iz ZPre-1.
varstvo konkurence – presoja skladnosti koncentracije s pravili konkurence pred Uradom za varstvo konkurence - priznanje položaja stranke – obnova postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
O tožbi, ki so jo tožnice vložile zoper sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo v postopku, je Vrhovno sodišče odločalo v postopku sodnega varstva. Tožbi je ugodilo, sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo je odpravilo in odločilo, da se tožnicam prizna položaj stranskih udeležencev v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ki ga vodi Urad. V tem postopku sodnega varstva, v katerem tožnice izpodbijajo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, gre za dejansko enako zahtevo, saj zasleduje isti cilj. Ker je bilo torej tožnicam s sodbo že ugodeno, je potrebno tožbo v tem postopku zavreči.
revidiranje - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja – prenehanje veljavnosti dovoljenja – pogoji za podaljšanje dovoljenja – izobraževanje
V obravnavani zadevi se v relevantnem obdobju tožnica ni udeležila nobenega ustreznega izobraževanja, posledično ni izpolnila pogojev za podaljšanje veljavnosti dovoljenja in zato je le-to prenehalo veljati.
omejevanje konkurence - postopek ugotavljanja kršitev po ZPOmK-1 - priznanje položaja stranke – pravni interes za udeležbo v postopku – stranski udeleženec
Tožeča stranka je podala zahtevo za udeležbo v (tujem) postopku, torej zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist v upravni zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Tožeča stranka najprej navaja, da je prijavila domnevno zlorabo prevladujočega položaja podjetja, vendar po uveljavitvi ZPOmK-1 prijavitelj nima (več) položaja stranke v postopku pred uradom.
Pri zatrjevanem uveljavljanju škode gre za interes, ki ga ima tožeča stranka zaradi drugega (eventualnega, bodočega) postopka, v katerem bo uveljavljala odškodnino, ki pa jo lahko uveljavlja tudi brez odločbe urada (ta ni pogoj za uveljavljanje škode v pravdnem postopku, sodišče tako vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje v skladu s 13. členom ZPP).
stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - postopke presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence - priznanje položaja stranke v postopku
Tožnice so uspele izkazati pravni interes za udeležbo v postopku z navedbami, da je njihova korist neposredna, saj so v trenutku izdaje izpodbijane odločbe bile in so še vedno imetnice delnic X, glede katerih je bilo tudi tožnicam prepovedano razpolaganje, saj pravica do razpolaganja z vrednostnimi papirji, v katero izpodbijana odločba neposredno posega, temelji na zakonu (Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih in Stvarnopravni zakonik) in osebna, saj so tožnice kot imetnice delnic X imetnice pravice razpolaganja oziroma naslovnice pravnega pravila iz 16. a člena ZNVP.
mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekršku – mednarodna pravna pomoč - vročanje procesnih listin pravnim oziroma fizičnim osebam v tujino
Mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških je urejeno v petem odstavku 45. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2B člen 145, 145/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna ureditev za prejemnike dohodkov v Avstriji – jasna zakonska določba – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker je določba prvega odstavka 145. člena ZDavP-2B tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje.
Samo zatrjevanje materialnih oziroma finančnih posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev, samo po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic, zato te v tem primeru po presoji Vrhovnega sodišča niso izkazane.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izvajalca zimske službe – padec na poledenelem pločniku – nekategorizirana cesta – obvezna javna služba – predmet zimske službe
Po 26. členu ZVO v zvezi z 2. členom ZGJS spada med obvezne javne službe tudi čiščenje javnih površin, ki so opredeljene v 2. členu ZGO-1. Pri tem ni dvoma, da je odstranjevanje in preprečevanje poledice na pločniku vsebovano v pojmu čiščenja javne površine. Stališče, da gre pri čiščenju in posipanju poledenelih pločnikov za izvajanje javne službe čiščenja javnih površin, je nenazadnje skladno tudi s siceršnjo prakso revizijskega sodišča. Mestna občina je torej imela zakonsko podlago za sprejetje Odloka o zimski službi in za pogodbeno prevalitev bremena izvajanja obvezne javne službe (odstranjevanja poledice s konkretnega pločnika) na drugo toženko. Pomanjkljivo navedena pravna podlaga za sprejem v uvodu Odloka o zimski službi na njegovo veljavnost oziroma razlago ne vpliva.
Revidentka z navedbami, da zaradi poškodbe kolena ni mogla obiskovati pouka in se izšolati za šiviljo, napada dejanske ugotovitve nižjestopenjskih sodišč. Revizijsko sodišče je pravna in ne dejanska instanca, zato v reviziji razloga napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati.
ZDen člen 3, 3-9, 4, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 7, 7/2, 7/4.
denacionalizacija - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – odškodnina - vrednotenje strojnotehnološke opreme – amortizacija – starost strojnotehnološke opreme ob podržavljenju – neobratovanje strojnotehnološke opreme ob podržavljenju
Upoštevaje odločilne dejanske okoliščine (starost strojnotehnološke opreme v času podržavljenja najmanj 18 let in dejstvo, da ta ob podržavljenju ni bila v uporabi) je sodišče prve stopnje pri vrednotenju pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 7. člena Navodila, ki za primer, ko amortizacijske dobe (stopnje) ni mogoče ugotoviti, določa, da se šteje, da so stroji in naprave amortizirani v petnajstih, druge premičnine pa v desetih letih od izdelave. Na podlagi navedene določbe je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila obravnavana strojnotehnološka oprema ob podržavljenju v celoti amortizirana. V obravnavanem primeru ni utemeljena uporaba določbe četrtega odstavka 7. člena Navodila, ki jo uveljavlja revidentka, saj ta določba po presoji Vrhovnega sodišča določa posebno stopnjo amortiziranosti za tiste premičnine, ki so v času podržavljenja, potem ko je že pretekla njihova amortizacijska doba, še aktivno služile svojemu namenu.
soglasje za izplačilo nagrade direktorju javnega zavoda - zavrženje tožbe zaradi molka organa – enkratna letna nagrada direktorja javnega zavoda – akt, ki ga Vlada RS izda v okviru uresničevanja svojih ustanoviteljskih pravic – upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Enkratna letna nagrada direktorju zavoda po Sklepu o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov je ob izpolnjevanju posebnih pogojev predvidena kot možnost, ne pa kot pravica direktorja javnega zavoda.
Gre za akt, ki ga Vlada Republike Slovenije organu upravljanja (delodajalcu) javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, izda v okviru uresničevanja svojih ustanoviteljskih pravic. Izdaja omenjenega soglasja oziroma vprašanje nagrade direktorjem javnih zavodov z nobenim zakonom niti drugim predpisom ni urejena kot upravna stvar, niti ni mogoče navedenega soglasja šteti za upravni akt. Torej tudi sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena ZUS-1.
Predkaznovanost ni edina subjektivna okoliščina, ki kaže na storilčevo ponovitveno nevarnost - sklepanje, da storilec izvrševanja kaznivih dejanj ne bo opustil, lahko med drugim temelji tudi na dejstvu, da so bila kazniva dejanja izvršena vztrajno, rutinirano in organizirano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica
Toženka je kot zapisnikarica zaposlena pri pristojnem sodišču, zato je zaradi odvrnitve dvoma o pristranskosti sojenja utemeljeno delegirati sojenje na drugo sodišče.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Revizijsko sodišče je že v sodbi II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.