Ker je svet zavoda, ki je toženko imenoval in jo zaposlil, zahteval, da postopa le na podlagi njegovih navodil in sklepov, tožnik ne more uspešno uveljavljati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu z njegovimi navodili. Toženki namreč ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če je poslovala na način, ki ga je zahteval svet zavoda.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36. ZPPSL člen 183. OZ člen 122, 122/1, 364, 364/2, 427, 427/1, 432. ZGD člen 3, 6.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - rok za uveljavljanje terjatve - izjava volje za izbrisano družbo - spregled pravne osebnosti - obveznosti družbe pred vpisom v sodni register - odškodninska odgovornost - odgovornost izjavitelja
Presoja družbenikove odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe izven določb ZFPPod.
dopuščena revizija - zavod - stečaj zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - premoženje zavoda - izločitvena pravica na premičninah
Toženka je s premičnim premoženjem (lahko) razpolagala; zatorej v tem obsegu odgovarja za svoje obveznosti, kar velja tudi za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku.
Zavod je samostojna pravna oseba in lastnik premoženja, s katerim lahko razpolaga. Zato se stečajni postopek lahko vodi zoper javni zavod kot insolventnega dolžnika (55. člen ZZ) v zvezi z tretjim odstavkom 23. člena Odloka), pri čemer v (splošno) stečajno maso spada tisto njegovo premoženje, s katerim lahko razpolaga. Ravno zaradi predvidene možnosti presežka prihodkov nad odhodki (22. člen Odloka) je namreč predvidena možnost stečaja, vendar le glede premoženja, s katerim zavod lahko razpolaga. To premoženje se lahko unovči in porabi za kritje stroškov postopka ter (po)plačilo terjatev upnikov, kar logično izhaja iz drugega odstavka 23. člena Odloka.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za vrnitev prepovedanih plačil - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - uveljavljanje zahtevka s strani delničarja - uveljavljanje zahtevka s strani upnika
Po izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik kot družbin upnik ne more več uspešno uveljaviti zahtevka za plačilo terjatve. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, ima izključno družba. V njenem imenu ga sicer ob izpolnitvi določenih pogojev lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, (manjšinski) delničarji in stečajni upravitelj (drugi odstavek 230. člena ZGD), vendar pa to ne pomeni, da tak zahtevek v primeru prenehanja družbe nanje tudi preide. V vseh teh primerih aktivno legitimirani upniki, delničarji oziroma stečajni upravitelj v lastnem imenu uveljavljajo tujo (družbino) pravico. Imajo le procesno legitimacijo oziroma pravdno upravičenje za uveljavljanje materialne pravice družbe in ne pravico do neposrednega plačila na podlagi uspeha v pravdi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da lahko tudi v primeru, ko družba ni zainteresirana za uveljavitev takšnega zahtevka, upnik oziroma delničarji družbe, ki menijo, da so z izplačilom prepovedani plačil prikrajšani, zahtevajo od delničarjev, ki so plačila nezakoniti pridobili, njihovo vrnitev delniški družbi.
ZPomK-1 člen 3, 6, 6/1. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZUP člen 237, 237/1. ZUS-1 člen 64, 64/1.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – upravni postopek - opredelitev stranke v postopku - oznaka firme - podružnica tujega podjetja
Če je firmi pravne osebe dodana še oznaka podružnice, se to v splošnem razume kot podrobnejša označitev stranke postopka, z namenom, da se večji, organizacijsko razvejani pravni osebi omogoči, da že iz sodnega pisanja prepozna, na kateri del pravne osebe se nanaša pisanje (tožba, odgovor na tožbo, sodna odločba). Ni pa s tem mišljeno, da je v takem primeru stranka postopka namesto pravne osebe njena podružnica.
Podružnica tujega podjetja ni nosilec pravic in obveznosti, o katerih se je odločalo v postopku pred tožencem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS0015275
ZPIZ-1 člen 292, 292/1, 292/3, 382, 382/1, 383, 383/1, 383/4, 386, 386/1. Pravila o poklicnem pokojninskem zavarovanju Sklada obrtnikov in podjetnikov (1993) člen 47. Pravila o poklicnem pokojninskem zavarovanju Sklada obrtnikov in podjetnikov (2008) člen 2, 2/2. ZOR člen 897. ZPP člen 380, 380/1.
zavarovalna pogodba - sklad obrtnikov - korporacija - prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje - izstop iz sklada obrtnikov - višina izplačila - pravna narava razmerja
Ker ne gre za klasično zavarovalno razmerje, ni mogoče uporabiti klasičnih pravil pogodbenega obligacijskega prava, ki temeljijo na načelu pacta sunt servanda, ampak je treba izhajati iz korporacijskega sistema odločanja z večino v najvišjem organu, ki ga določajo pravila. Pravila sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz 1993 so določala, da o spremembi pravil odloča Občni zbor na predlog Upravnega odbora, zato je treba za presojo spornega pravnega razmerja uporabiti Pravila iz 2008, ki so veljala na dan nastanka pogojev za uveljavitev pravice tožeče stranke.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/2. ZGD člen 430. ZGD-1 člen 459..
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - družba z omejeno odgovornostjo - zloraba zaupanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - razpolaganje s premoženjem družbe
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja - soglasje skupščine - pridobitev lastnega deleža - odsotnost soglasja skupščine - pooblastila za zastopanje družbe - statusno pravne posledice za učinkovitost zastopanja v obligacijskem razmerju
V korporacijskem, notranjem razmerju mora poslovodja pridobiti sklep skupščine, s katerim družbeniki izrazijo strinjanje s pridobitvijo lastnega deleža, četudi družbena pogodba ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala takšno situacijo, razen če se družbeniki v družbeni pogodbi tovrstnemu soglasju ali odobritvi izrecno odrečejo, tako da prepustijo poslovodji, da se o pridobitvi lastnega deleža odloči samostojno in na lastno odgovornost.
Uporaba drugega odstavka 32. člena ZGD v obligacijskih razmerjih med osebami, ki so obenem tudi udeleženci korporacijskega razmerja, bi tako v primeru izjave volje zakonitega zastopnika v nasprotju z internimi omejitvami lahko nudila pravno varstvo (i) zlorabi pooblastil za zastopanje in (ii) pogodbeni stranki družbe, ki se ni upravičena sklicevati na načelo varnosti pravnega prometa, ker so ji bile interne omejitve zastopanja poznane in ki ji prav zato ne gre varstvo po obligacijskem pravu v podobni situaciji (prim. 72. člen OZ).
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. OZ člen 1019.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - prenehanje obveznosti - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - poroštvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti se ne presoja le v odvisnosti od vpliva, ki so ga ti dejansko imeli na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe, temveč zlasti od okoliščine, ali so tak vpliv lahko imeli.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS2005238
ZP-1-UPB3 člen 9, 13, 14, 66, 66/2, 66/3, 70, 107. ZOPA člen 16, 16/1, 16/2, 16/4. ZGD-1 člen 3, 3/6.
združitev postopka - postopek zoper pravno in odgovorno osebo - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - samostojni podjetnik posameznik - omejevanje porabe alkohola
Združitev postopkov o prekrških je dopustna le v fazi odločanja o prekršku na prvi stopnji, torej do izdaje plačilnega naloga ali odločbe o prekršku v hitrem postopku oziroma sodbe v rednem sodnem postopku o prekršku.
plačilo nagrade za poslovno leto - uporaba in razlaga pogodbenih določil
Predmet tožbenega zahtevka je nagrada za poslovno leto 2005, ki se je glede na 7. člen pogodbe o zaposlitvi lahko določila šele po koncu poslovnega leta 2005. Kar je bilo tožniku izplačano v letu 2005 (oziroma do konca poslovnega leta 2005), je zato lahko predstavljalo kvečjemu nagrado za poslovno leto 2004 oziroma za predhodna poslovna leta.
Določilo drugega odstavka 7. člena pogodbe o zaposlitvi je jasno in nedvoumno: tožniku pripada nagrada najmanj v višini 10 % od doseženega dobička družbe po koncu poslovnega leta. Priznanje pravice do nagrade in njeno izplačilo glede na vsebino citiranega določila pogodbe ni vezano na posebno, predhodno soglasje lastnika, temveč je pogojeno le z obstojem dobička po koncu poslovnega leta.
ZPP člen 180, 180/1, 184, 190, 202, 339, 339/2-11.
sprememba tožbe - prenos terjatve med pravdnim postopkom - statusno preoblikovanje
V obravnavanem primeru je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, v skladu z relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala spolnitev v korist pridobitelja terjatve. S tem ni prišlo do subjektivne spremembe tožbe, saj sta pravdni stranki ostali nespremenjeni. Tudi pravdni tožbeni zahtevek je ostal nespremenjen, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
VS0011869
ZGD člen 416, 416/3, 587. ZSReg člen 8, 8/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 215, 226, 226/1.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - prenos poslovnega deleža družbenika - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - opredeljenost dokaznega predloga - dokazno breme - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno številko spisa, na katerega se je sklicevala, poleg tega pa tudi določno opredeliti, katero listino naj bi sodišče vpogledalo in v dokaz česa naj bi to storilo, ter navesti, kako bi po njenem mnenju izvedba tega dokaza mogla vplivati na rezultat postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS41032
ZGD člen 41, 41/1, 41/3, 42, 42/1, 42/2, 42/3.ZOR člen 206, 376.ZPP člen 335, 371, 383.
začetek teka zastaralnega roka - pasivna legitimacija - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi konkurence
Tretji odstavek 42. člena ZGD je treba razlagati tako, da "kršitev" ne pomeni kršitve prepovedi konkurence same po sebi (udeležbe v dveh (potencialno) konkurenčnih družbah), temveč pomeni konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo. Subjektivni trimesečni zastaralni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZGD začne torej teči od trenutka, ko družba izve za kršitelja in za dejanje (posel), ki je povzročilo škodo, katere povrnitev zahteva. Objektivni petletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZGD pa začne teči od trenutka, ko je bilo storjeno konkretno dejanje (sklenjen posel), ki je povzročilo konkretno škodo, katere povrnitev se zahteva.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZPVSR člen 3, 3/3, 23.ZSReg člen 4, 8, 8/1.ZPod člen 186, 186/2. ZGD člen 417, 417/1.ZGD-1 člen 482, 482/1.
prenos poslovnega deleža družbenika - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - začetek učinkovanja vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - publicitetni učinek - pozitiven in negativen vidik publicitete - izbris družbe po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave).
POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08573
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124. ZTSPOZ (1976) člen 9. ZGD člen 533m.ZPod člen 187a.ZPP člen 380, 380/2.
sprememba na strani dolžnika - delitev pravne osebe - statusno preoblikovanje Zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost novo nastalih pravnih subjektov - zmotna uporaba materialnega prava
Če se je nekdanja Zavarovalna skupnost ob statusnem preoblikovanju, kot ga je nalagala določba 120. člena ZTSPOZ (1990), obenem razdelila na več pravnih subjektov, odgovarjajo ti upniku solidarno.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - začasna odločba
Brez rešitve spornega vprašanja v zvezi z lastništvom zadevnih nepremičnin upravni organ prve stopnje ni imel podlage za izdajo začasne odločbe v zvezi z ugotovitvijo izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti.
Svet zavoda je v okviru statutarno določene pristojnosti za imenovanje in razrešitev direktorja pristojen tudi za odločanje o razpisu delovnega mesta direktorja in za imenovanje v.d. direktorja.
STATUSNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07009
Ustava SFRJ (1963) člen 8, 15.ZZD člen 10, 12, 13, 13/2, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 333, 333/1. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) člen 3. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42. ZPSPP (1965) člen 3.ZPSPP člen 1, 1/1, 10, 10/1. Zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela člen 4.
družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi - pravica upravljanja proizvajalnih sredstev TOZD - prenos pravice uporabe družbenih sredstev na podlagi zakona
Mogoče je, da so prešla sporna sredstva s pravnega prednika tožene stranke na katero od ustanovljenih TOZD, ki je bila nosilec pravice uporabe na podlagi zakona, saj vpis v zemljiško knjigo za nastanek te pravice ni bil konstitutivnega pomena.
Sodišče druge stopnje se sklicuje na 333. člen ZZD, ki v poglavju o oblikah združevanja - TOZD ureja sredstva TOZD. Tu je v prvem odstavku jasno določeno, da se osnovna sredstva pri konstituiranju tozd razporedijo v tozd, v katerem delavci delajo s temi sredstvi. Zato dejstvo, da sporne nepremičnine v samoupravnem sporazumu iz leta 1982 niso izrecno navedene s parcelnimi številkami in drugimi katastrskimi in zemljiškoknjižnimi podatki, ne pomeni, da niso po samem zakonu prešle na novoustanovljeni TOZD.