ZN člen 113 e. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - notarska zbornica slovenije - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja gre za interno delovanje oziroma izvajanje nalog Notarske zbornice kot poklicnega združenja, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Ne gre namreč za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, pač pa za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju. Izpodbijana odločba zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
imenovanje notarja - pooblastila ministra - odločba o izbiri - ocena strokovne komisije - strokovna usposobljenost
Minister je z izpodbijano odločbo za notarko imenoval kandidatko, ki je na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna komisija, dosegla najvišje število točk. Izbor je skladen s stališčem VS RS (sodba I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018), da je v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najvišje število točk.
razrešitev notarja - razlogi za razrešitev - obsodba za kaznivo dejanje - disciplinska kršitev - načelo ne bis in idem - oseba vredna javnega zaupanja - tekoči posli vlade
Odločitev o razrešitvi notarja ni vezana na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe določa 78. člen KZ-1. V danem primeru je toženka ugotavljala okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da tožnik kot notar na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno in v skladu s predpisi in ne bo varoval ugleda notarskega poklica.
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je z izpodbijano odločbo ponovno kaznovan s sankcijo za kaznivo dejanje, storjeno pred trinajstimi leti, za katero je bil že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku. V predmetni zadevi gre za ugotovitev, da tožnik, ki opravlja notarsko službo, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev, ker je nevreden javnega zaupanja za opravljanje notariata. Gre za razlog iz petega odstavka 8. člena ZN.
Pojmovanje „opravljanja tekočih poslov“ v skladu z Ustavo RS in pristojnostmi ter nalogami ministrstva zajema in se nanaša med drugim na sprejemanje in izdajanje predpisov (tistih ki so že v teku, novih predpisov, predpisov v postopku prilagajanja zakonodaje pravu ES), kakor tudi kadrovska vprašanja. Po mnenju sodišča pri kadrovskih zadevah (imenovanja, razrešitve), pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana strokovnost, delovne izkušnje in ne politična primernost, omejitev na opravljanje „tekočih poslov“ ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov s področja urejanja kadrovskih vprašanj.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri, je tako izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
notarska zbornica slovenije - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno v skladu z ZN (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nadzora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije. V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper notarje pred disciplinsko komisijo Zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - oprema in prostori - izločitev uradne osebe - dvom o nepristranskosti
V zvezi z imenovanji notarjev je v sodni praksi izoblikovano stališče, da izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali Notarske zbornice. Z vidika presoje akta o izbiri je izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
Sorodstveno razmerje med izbrano kandidatko in uradno osebo ministrstva (ki sicer v postopku ni sodelovala oziroma je bila izločena iz postopka) samo po sebi, ne da bi se upoštevale okoliščine konkretnega primera, ne more biti izključni razlog za presojo nepristranskosti pri odločanju.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 17/17/1, 17/5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
disciplinski postopek - Notarska zbornica Slovenije - nosilec javnih pooblastil - tožnik v upravnem sporu - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To pomeni, da osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu, razen kolikor se ta tožba nanaša na vprašanje njihove pravice do udeležbe v zadevnem upravnem postopku. Tožnik ne more biti organ, ki je odločal v končanem postopku. V konkretnem primeru Notarska zbornica Slovenije vlaga tožbo v upravnem sporu zoper sklep disciplinske komisije II. stopnje Notarske zbornice Slovenije. Disciplinska komisija je organ Notarske zbornice Slovenije, organ, ki svoje naloge izvršuje pri Notarski zbornici. S tem, ko je Notarska zbornica Slovenije vložila tožbo zoper disciplinsko komisijo II. stopnje, je torej vložila tožbo zoper lastni organ, kar pa ni dopustno.
Pri odločanju v disciplinskem postopku gre za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije. Glede na zgoraj navedeno sklep disciplinske komisije Notarske zbornice nima narave upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje na notarsko mesto - oprema in prostori notariata - obrazložitev odločbe
ZN sicer ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata, vendar pa so razpisni pogoji terjali poleg izjave kandidata, da ima potrebno in primerno opremo in prostore, tudi dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja. Izbrana kandidatka je glede tega predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov. Ker v izpodbijani odločbi ni dejanskih ugotovitev o tem, kako je s tem izkazan pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, je odločba v tem delu neobrazložena.
ZN člen 113, 113e. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Notarska zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika
Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, saj je v predhodnih sojenjih na obravnavah dovolj temeljito ugotovilo dejansko stanje in po dodatnem ugotavljanju dejanskega stanja v zadnjem upravnem postopku tako ni več sporno, koliko dela je opravila stranka z interesom pri notarju. V tej zadevi je bilo sporno zgolj še to, ali je tak obseg dela zadovoljiv, da je mogoče trditi, da je izpolnjen pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN.
notar - imenovanje notarja - pogoji z imenovanje - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na prosto delovno mesto notarja, je po določbi prvega odstavka 10. člena ZN prepuščena ministru, pristojnemu za pravosodje. Temu je pri izbiri prepuščeno široko polje diskrecije, saj ni vezan na mnenje komisije za izvedbo izbirnega postopka ali Notarske zbornice, temveč je omejen le z ustavo in zakonom.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6. ZPP člen 239, 239/3.
imenovanje notarja - izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika
Kot priča zaslišani notar je s svojo prepričljivo izpovedbo ovrgel navedbe tožeče stranke, da stranka z interesom ne izpolnjuje spornega pogoja, da ima po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj eno leto zahtevanih praktičnih izkušenj pri notarju. Ker sodišče ne dvomi v verodostojnost izpovedbe, tudi ne vidi nobene potrebe po kakršnemkoli dopolnjevanju dokaznega postopka z zaslišanjem s strani tožeče stranke predlaganih prič in tožnika, zato je s strani predlagane dokazne predloge z izjemo dokaza z vpogledom v predmetni upravni spis, zavrnilo kot nepotrebne. Iz istega razloga je zavrnilo tudi predlagano soočenje tožnika s pričo.
Tožena stranka je pravilno ocenila, med drugim na podlagi overjene kopije delovne knjižice stranke z interesom, da je v zadostni meri izkazano, da imenovani notar izpolnjuje vse zakonske pogoje, česar tožniku ni uspelo izpodbiti s posplošeno tožbeno trditvijo glede fiktivne zaposlitve stranke z interesom pri notarju D.D. (v času od 1. 11. 2008 do 31. 12. 2009), kar je tudi nedopustna tožbena novota v smislu 3. odstavka 20. člena ZUS-1 v povezavi z 52. členom ZUS-1, saj tožnik ni izkazal, da navedene trditve upravičeno ni mogel navesti v postopku do izdaje izpodbijanega upravnega akta.
Sodišče je sprejelo presojo zakonitosti sklepa, s katerim je bil ustavljen postopek v zvezi z imenovanjem notarja. Pri tem je upoštevalo, da zoper sklep ni pritožbe, ker jo ZN ne določa (3. odstavek 13. člena ZUP). Kljub temu, da ne gre za odločbo o (ne)imenovanju za notarja, pa je presojo sprejelo ob logični razlagi 7. odstavka 10. člena ZN v povezavi z določilom 4. odstavka 64. člena ZUS-1 ter 23. in 157. člena Ustave, ki zagotavljajo strankam učinkovito sodno varstvo. Pri tehtanju glede sprejema te razlage je upoštevalo, da bi v primeru, da bi izpodbijani sklep zavrglo (za kar govori dejstvo, da gre za procesni sklep, ki ga ni mogoče šteti za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1), bila (lahko) tožniku kršena ustavna pravica do pravnega sredstva kot tudi do sodnega varstva. Takšno stališče pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne države in zato v nasprotju z namenom zakonodajalca. Iz navedenih razlogov je sprejelo razlago 7. odstavka 10. člena ZN, da je upravni spor določen tudi za obravnavani primer, ko se je ustavil postopek v zvezi z imenovanjem notarja. Pri tem je tudi upoštevalo, da je tožena stranka odločila v ponovljenem postopku na podlagi
URS člen 49, 49. ZN člen 16, 10a, 14, 15, 8, 8/1, 10, 16, 10a, 14, 15, 8, 8/1, 10. ZUS člen 4/1, 31, 3, 3/2, 4, 4/1, 31, 3, 3/2, 4. ZUP člen 214, 214.
načelo zakonitosti - upravni postopek - obrazložitev odločbe - meje presoje zakonitosti akta - notariat
Četudi izpodbijani akt ni upravni akt, mora biti izpodbijana odločba zaradi določila 2. odstavka 10.a člena ZN do tolikšne mere obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, ker je obrazložitev v funkciji uresničevanja in varstva pravice iz določila 3. odstavka 49. člena Ustave, kot specialne ustavne določbe v razmerju do določil 14., 22. in 25. člena Ustave. Ker gre pri notariatu za javno-pravno službo, ki je ustanovljena in določena z zakonom, je treba uporabiti določilo 4. člena ZUP, ki pravi, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v javno-pravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. V zadevah, ki niso upravne stvari, je sodišče zavzelo stališče, da je strogost presoje zakonitosti takih izpodbijanih aktov odvisna od narave stvari in da to strogost presoje sodišče izvaja ob upoštevanju varstva ustavnega načela delitve oblasti. To pomeni, da sodišče v izvajanju presoje zakonitosti teh aktov ne posega v originarno pristojnost tožene stranke, zlasti če gre tudi za odločitve, ki imajo elemente politične narave ali pa gre za vprašanje drugih vidikov "primernosti" odločitev. Vendar pa pri tem sodišče v presoji upošteva splošna pravna načela, zlasti načelo prepovedi diskriminacije, kar izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 962/2006, in načelo sorazmernosti. Standardi obrazlaganja tovrstnih odločb glede na smiselno uporabo določila 214. člena ZUP po presoji sodišča ne zahtevajo, da morajo biti v obrazložitvi odločbe navedeni vsi dokumenti za vsakega kandidata, ki so bili upoštevani v postopku izbire in imenovanja.
Po ureditvi v Zakonu o notariatu je tožeča stranka edina pristojna, da določi in objavi dan nastopa pričetka poslovanja notarja, zato ne izkazuje za potrebno, da se z začasno odredbo imenovanemu notarju prepove opravljanje dejavnosti. Začasna odredba se ne more nanašati na razmerja, ki bodo šele nastala s posebnim aktom.
ZN člen 10, 10/1, 125, 125/2. ZUS člen 3, 3/2, 18, 18/1.
imenovanje notarja - aktivna legitimacija v upravnem sporu - Notarska zbornica Slovenije
Tožeča stranka, Notarska zbornica Slovenije, meni, da je bila kršena njena pravica oziroma pooblastilo, ki jo oziroma ga ima sicer v postopku imenovanja notarja po določbah ZN, s tem, ker ni sodelovala v postopku imenovanja za notarja stranke z interesom A.A., je zato po mnenju sodišča aktivna stranka. Ministrica za pravosodje je po ugotovitvi, da je bil razpisni postopek glede imenovanja stranke z interesom za notarja izveden zakonito po določbi 125. člena ZN ter glede na dejstvo, da je imel po navedeni določbi Državni zbor pravico do imenovanja le 30 notarjev in ker je pravica imenovanja notarjev prešla na ministra za pravosodje, izdala izpodbijano odločbo, s katero je odločila, da za notarja na prvo prosto notarsko mesto v A. imenuje A.A. Po presoji sodišča pa ministrica za pravosodje za izdajo izpodbijane odločbe ni imela zakonite podlage, saj je bil razpis objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/94, in postopek izpeljan na njegovi podlagi že zaključen.