Tožnika ne moreta ugovarjati primernosti ali smotrnosti ureditve števila in sedežev notarskih mest, določenih z izpodbijano Odredbo ministra za pravosodje o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest št. 007-108/2022, saj gre za presojo, ki je v pristojnosti in odgovornosti ministra, skladno s politiko, ki jo vodi na tem področju.
Z Razpisom prostega notarskega mesta ni bilo odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, prav tako postopek odločanja o zadevi ni bil končan. Sodno varstvo bo drugotožniku zagotovljeno zoper odločbo o imenovanju notarja na prosto delovno mesto ali zoper morebitni sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja, medtem ko prvotožnica Razpisa, na podlagi katerega se vodi postopek za imenovanje novega notarja v kraju, v katerem prvotožnica že opravlja notarsko službo, ni legitimirana izpodbijati, saj na njem ne kandidira, niti nima pravnega interesa za zagotavljanje ustavnih pravic v njem.
Ocenjevanje je strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. Zaradi navedenega tožnica tudi ne more uspeti z vsebinsko povezanim ugovorom, da odločba ni ustrezno obrazložena, saj iz nje niso razvidna merila vrednotenja in kriteriji ocenjevanja in da tožnici zato ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.
Prva pripravljalna vloga tožnice v delu, ki vzpostavlja novo trditveno podlago o dvojni vlogi C. C. kot članice strokovne komisije in uradne osebe, ki je sodelovala pri vodenju postopka za izdajo izpodbijane odločbe, predstavlja v bistvu novo tožbo, vloženo po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Zato je na navedeni trditveni podlagi uveljavljani ugovor bistvene kršitve pravil postopka nedopusten ter ga sodišče po vsebini ne obravnava.