ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7/2.
imenovanje notarja - postopek izbire - postopek izbire kandidata - izločitev uradne osebe - zapisnik - vsebina zapisnika - verodostojnost zapisnika - navedbe v tožbi - vodstvene izkušnje
Za odločitev v predmetni zadevi je ključna ugotovitev, da se zapisniki o opravljenih ustnih razgovorih niso vodili v času oprave razgovorov ali pa so se vodili in jih v spisovnem gradivu ni, zaradi česar ni mogoče brez sence dvoma preveriti zakonitosti in poštenosti izvedenega postopka.
Ocenjevanje je strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. Zaradi navedenega tožnica tudi ne more uspeti z vsebinsko povezanim ugovorom, da odločba ni ustrezno obrazložena, saj iz nje niso razvidna merila vrednotenja in kriteriji ocenjevanja in da tožnici zato ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.
Prva pripravljalna vloga tožnice v delu, ki vzpostavlja novo trditveno podlago o dvojni vlogi C. C. kot članice strokovne komisije in uradne osebe, ki je sodelovala pri vodenju postopka za izdajo izpodbijane odločbe, predstavlja v bistvu novo tožbo, vloženo po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Zato je na navedeni trditveni podlagi uveljavljani ugovor bistvene kršitve pravil postopka nedopusten ter ga sodišče po vsebini ne obravnava.
javni razpis - imenovanje notarja - ustavitev postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja po presoji sodišča ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim po vsebini ni odločeno o nobeni materialnopravno priznani pravici, obvezosti ali pravni koristi tožnice. Zoper sklep o ustavitvi postopka je sicer po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 dopusten upravni spor, saj gre za sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan oziroma ustavljen. Vendar je tudi v tem primeru za dopustnost upravnega spora po najnovejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, za razliko od pred tem uveljavljene sodne prakse, (Sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022) med drugim bistvena tudi presoja, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovan interes stranke, saj ima stranka le v takem primeru pravni interes za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Z izpodbijano odločitvijo, sprejeto v postopku imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, po ugotovitvi sodišča ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
imenovanje notarja - ustavitev postopka - komisija - nedovoljena tožba - akt zoper katerega je možen upravni spor - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni akt, zoper katerega je dopusten upravni spor.
Po presoji sodišča v postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti in je povezan z varstvom javnega interesa, že po naravi stvari ni mogoč poseg v zatrjevano tožnikovo pravico do izvedbe postopka, saj taka pravica ne obstaja. Tožnik pa je s prijavo na obravnavani razpis uveljavil svojo pravico do kandidiranja pod enakimi pogoji, kar ob dejstvu, da gre za postopek po uradni dolžnosti, ne pomeni, da ima pravico zahtevati, da se postopek zaključi ali da bi bil imenovan za notarja.
notar - imenovanje notarja - ustavitev postopka - pogoji za imenovanje notarja - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto - komisija - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ima naravo procesnega sklepa, zoper te sklepe pa je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1. Tudi pri tem je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in presoditi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje.
Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je ta enak kot pred ustavitvijo postopka.
Tožnica je s prijavo na obravnavani razpis uveljavila svojo pravico do kandidiranja pod enakimi pogoji, kar ob dejstvu, da gre za postopek po uradni dolžnosti, ne pomeni, da ima pravico zahtevati, da se postopek zaključi ali da bi bila imenovana za notarko. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.
Zaradi pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, katera merila je komisija uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih.
Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu.
imenovanje notarja - izbirni postopek - presoja zakonitosti
Ker metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že zakon in Pravilnik o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, od komisije ni mogoče zahtevati, da za potrebe izvedbe izbirnega postopka v vsakem primeru posebej izdela in kandidatom vnaprej (pred preverjanjem strokovnega znanja) predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja, kot je ta določena v sprejetih predpisih. Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja v posameznem izbirnem postopku, je namreč v avtonomni presoji komisije.
Kadar se komisija odloči, da bo strokovno znanje preverjala z ustnimi razgovori s kandidati, mora biti tako iz zapisnikov o opravljenih razgovorih razvidno ne le skupno število točk, jih je prejel posamezni kandidat (skupaj ali po posameznem članu komisije), pač pa tudi število (možnih in prejetih) točk za vsako od zastavljenih vprašanj posebej. Ker se sodišče, kot že obrazloženo, v vsebinsko pravilnost strokovne ocene komisije ne sme spuščati, za sodno presojo ni potrebno, da zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati poleg vprašanj (ki so sicer obvezna sestavina zapisnika) vsebujejo tudi odgovore kandidatov na zastavljena vprašanja, je pa to dobrodošlo za zagotavljanje izkazovanja transparentnosti in objektivnosti izvedenega postopka, saj je le na tak način odpravljen vsakršen dvom v izvedbo postopka.
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera merila je komisija v skladu z določbami Pravilnika uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih, je odločba neobrazložena do te mere, da sodišče ne more učinkovito preizkusiti zakonitosti izbirnega postopka, ki je ključen za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata za notarja.
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
imenovanje notarja - ustavitev postopka začetega po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj organ z njim ne odloči vsebinsko. Pojasnilo je, da sklep o ustavitvi postopka predstavlja odločitev procesne narave in ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidatov, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa in zato ne more biti upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Glede na to po presoji Vrhovnega sodišča tožba zoper sklep, s katerim je bil postopek imenovanja notarja ustavljen, ni dopustna. Poudarilo je tudi, da se položaj ne razlikuje od ustavitve drugih, po uradni dolžnosti uvedenih postopkov, ki po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča niso upravni akt, ker se z njimi ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja strank v postopku.4
imenovanje notarja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ustavitev postopka
Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in tudi končal po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6, 36/2. Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (2022) člen 1.
procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - imenovanje notarja - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Izpodbijani akt je Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest, ki določa spremembo (povišanje) notarskih mest, kar je po svoji naravi posamičen akt in ne predpis, čeprav ga je v obliki Odredbe sprejel minister za pravosodje.
Pravica do meritorne odločitve sodišča gre tistemu tožniku, ki izkaže pravovarstveni interes, ki torej izkaže, da je odločitev nujna zaradi varstva njegovih pravic in da bi mu ugodena rešitev tožbe zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj tožnici s svojimi navedbami v tožbi uveljavljata le svoj dejanski interes. Odredba ne posega v položaj tožnic, ki sta bili na notarski mesti pred tem že imenovani.
Za ponovno odločanje v odprtem razpisnem postopku ni podlage in je zato na mestu ustavitev postopka in ponovitev razpisa, saj bodo le na ta način, kot pravilno poudarja toženka, vsi prijavljeni kandidati seznanjeni tudi z merili, ki jih je z ozirom na napotke Vrhovnega sodišča dolžna (v obliki predpisa) sprejeti toženka in ki zavezujejo komisijo v postopku izbire in s tem odločilno vplivajo na končno odločitev v zadevi. Obenem pa tožnica s tem ne bo v ničemer prikrajšana za svoja zakonska in ustavna upravičenja, saj bo imela možnost udeležbe na novem razpisu.
notar - imenovanje notarja - ustavitev postopka - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka navedeni razlogi, ki so narekovali ustavitev predmetnega postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani niti glede na tožbene navedbe ne odstopajo od razlogov, ki jih je v predmetni zadevi navedlo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, je mogoče zaključiti, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka za tožnico nima nikakršnih posledic in da je njen pravni položaj enak, kot pred ustavitvijo postopka.
Tožnik kot notar je bil razrešen z odločbo Ministrstva za pravosodje, ker je pisno obvestil Notarsko zbornico, da zaradi upokojitve z dnem 31. 12. 2020 ne želi več opravljati notariata. Zoper navedeno odločbo je bilo možno vložiti upravni spor, ki pa ni bil sprožen, zato je odločba postala pravnomočna, tožnik pa s tem pravnomočno razrešen z notarskega mesta. S tem, ko je notar pravnomočno razrešen, ne sme več opravljati funkcije in je potrebno speljati postopek imenovanja novega notarja. ZN ne ureja oziroma ne omogoča spremembe odločbe o razrešitvi notarja, poleg tega spremembe pravnomočne odločbe na splošno ne omogoča niti ZUP, odločbe o razrešitvi notarja ni mogoče naknadno spreminjati. Tožena stranka je upravičeno zavrgla vlogo tožnika, ki je z vlogo ponovno zaprosil za spremembo datuma razrešitve z mesta notarja.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - strokovna usposobljenost - ocena strokovne komisije - osebni razgovor
Komisija je v oceni zajela tako ustni razgovor kandidatov (odgovore na vprašanja) kot tudi listine, ki so jih kandidati priložili k vlogam. Navedeno izhaja tudi iz zapisnika komisije, iz katerega izhaja, da je komisija opravila izbirni postopek s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz h kandidaturam priložene in po uradni dolžnosti pridobljene dokumentacije ter z izvedbo ustnih razgovorov. Komisija je torej preverjala strokovno usposobljenost kandidatov tako na podlagi listinske dokumentacije kot tudi z ustnim razgovorom, katerega namen je bil rangiranje enako ustrezno strokovno usposobljenih kandidatov na podlagi doseženega števila točk. Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije.
Glede na to, da sta bili obe kandidatki po oceni strokovne usposobljenosti za opravljanje notariata izenačeni, je bil minister v okviru dodatnega ustnega razgovora z obema enako usposobljenima kandidatkama upravičen izbrati. V pristojnosti ministra je namreč izbira, da med enako strokovno usposobljenimi oziroma enako ocenjenimi kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Zato je tak razgovor namenjen zgolj predstavitvi pogledov in stališč kandidatov glede določenih vprašanj povezanih z delom notarja oziroma notariata in ne preverjanju strokovne usposobljenosti. Pri tem ne gre za ponovno preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, temveč za nek splošen celosten vtis o kandidatu. Pri odločitvi o izbiri kandidata po 10.a členu ZN gre za izbirno pravico ministra, ki ni omejena ali vezana na mnenje Notarske zbornice Slovenije ali komisije.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje na notarsko mesto - najem poslovnih prostorov - predpogodba - predpogodba sklenjena z odložnim pogojem
Izbrani kandidat je pogoj za imenovanje notarja, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, dokazoval z najemno predpogodbo za poslovni prostor (obstoječega) notariata, vključno z ognjevarnim arhovim, ki je bila veljavno sklenjena pod odložnim pogojem, torej da bo začela pogodba učinkovati, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje določenega kandidata za notarja) in sicer z učinkom za nazaj, s čimer je izkazan ta zakonski pogoj za imenvoanje notarja.
ZPP člen 328, 328/1. ZIZ člen 42, 42/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZN člen 73, 73/1.
imenovanje notarja - popravni sklep - pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom - pravni pouk - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Sodišče je po uradni dolžnosti s sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Ker ne ZUS-1 ne ZPP ne vsebujeta določb, ki bi urejale razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodnih odločb, pravnomočnost pa je pogoj izvršljivosti odločbe, kadar pritožba zadrži izvršitev, je treba določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, uporabiti tudi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti.
Minister je pri izbiri kandidata za notarja vezan na strokovno oceno komisije, kar pomeni, da z izbiro ne sme spregledati predloženega mnenja strokovne komisije takrat, ko le ta kandidate razvrsti po obeh ocenjevanih kriterijih (strokovna usposobljenost in ustni razgovor).
Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.
Izbirna pravica ministrice iz prvega odstavka 10. a člena ZN, v primeru kot je obravnavani, ko gre za izbiro med enako strokovno usposobljenimi kandidatkami, mora biti po presoji sodišča obrazložena z razlogi, ki jih je mogoče preizkusiti in ki neizbrani kandidatki omogočajo vsebinsko presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Obrazložitev izbire zgolj z navedbo, da je bil to nastop kandidatke na ustnem razgovoru, pa je po presoji sodišča pomanjkljiva.