odobritev pravnega posla - javna dražba - rok za vložitev vloge za odobritev posla - zavrženje vloge
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne, sprejeti in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.
nezakonito bivanje v RS - odločba o vrnitvi - bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi tujca je ugotovitev, da tujec nezakonito prebiva v RS. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je navedeni pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Med strankama upravnega spora namreč ni sporno, da je tujka v državo vstopila dne 23. 7. 2015 in da je prijavo prebivališče v RS opravila na PP Celje 24. 7. 2015. V zadevi prav tako ni sporno, da bi lahko tožnica, državljanka Republike Moldavije, v RS prebivala 90 dni, sporno pa je, ali ob priliki nadzora nad zakonitostjo prebivanja v RS dne 28. 7. 2015 predložena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem B. d.o.o., vpliva na zakonitost tožničinega bivanja v RS, bivanja v nasprotju z vstopnim naslovom.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - oddaljenost zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da gre pri zemljiščih, ki se prodajata, za zemljišči, ki glede na različni vrsti rabe in preveliko oddaljenost od mejnih zemljišč, ne moreta imeti lastnosti sosednjih zemljišč, kot je to razlagal prvostopenjski organ. Te ugotovitve sodišče na podlagi listin priloženega upravnega spisa ne more preveriti. Iz tega razloga in zato, ker se ta ugotovitev bistveno razlikuje od ugotovitve prvostopenjskega organa in posledično vpliva na pravilno ugotovitev prednostnega upravičenca, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno.
gozdno zemljišče - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu gozda - ponudba - pooblastilo - veljavnost pooblastila
Ponudba za prodajo gozda je bila dana za vsa zemljišča za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se nekatere parcele prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, druge parcele pa skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Iz povzetega je razvidno, da je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi enotna cena za vsa zemljišča in šele v nadaljevanju je ponudba razdeljena na dva „dela“. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno in ob tem uveljavljal prednostno pravico, je organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog.
Pooblastilo je veljavno, ker je skladno z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je bilo dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice, podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal. Zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - licenčnina - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Izpodbijana odločitev ne temelji na ugotovljeni neskladnosti zaračunanih licenčnin z neodvisnim tržnim načelom (16. člen ZDDPO-2), temveč, ko gre za razvojno licenčnino, na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s sklenjeno Licenčno pogodbo za uporabo rezultatov razvoja, ko gre za prodajno licenčnino, pa na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s Pogodbo o prenosu in uporabi industrijske tehnologije in torej na ugotovljeni neverodostojnosti prejetih računov (12. členu ZDDPO-2), ki je po presoji sodišča zadostna podlaga za davčno nepriznanje odhodkov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od dodeljene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost.
dohodnina - drugi dohodki - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - enkratno izplačilo odkupne vrednosti - retroaktivnost zakona
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je tožnik sam več let vplačeval v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad. V takšnem primeru se po določbah ZDoh-2 dohodek obdavči v skladu s 105. členom kot drug dohodek, po stopnji 25%. Pri tem ni zaznati kršitev ustavnih pravic v smislu nedopustne retroaktivnosti zakonske ureditve. Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezancev po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se (kot prejemek iz delovnega razmerja) obdavči celoten doseženi dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih vplačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev, in zato je povsem logična zakonska ureditev, po kateri za takšen primer ugodnosti ne veljajo. Pri tem je treba poudariti, da je odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, izključno na strani zavezanca in da se je torej tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske uporabe sredstev daje zakon. Zato, ne glede na spremembo zakonske ureditve, ne more uspeti z ugovorom, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v njegove ustavne pravice.
dohodnina - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - drugi dohodki - kmečko gospodinjstvo - pripis dohodkov
Kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljeni na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200,00 EUR. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, med katere sodijo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - načelo materialne resnice - načelo sorazmernosti
Tožbene navedbe, da se gospodarski subjekti lahko povsem svobodno odločajo, pri kom se bodo storitve najemale in po kakšni ceni, so pravilne. Vendar pa se pri vrednotenju posla upoštevajo vse okoliščine sklenjenega posla, tudi dejstvo, da gre za posel sklenjen med povezanima osebama in da do sklenitve takšnega posla ne bi prišlo na trgu med poslovno nepovezanimi osebami. Po presoji sodišča sta davčna organa tudi ta posel pravilno presojala po dejanski ekonomski vsebini, v skladu z določbo 6. člena ZDavP-2. Pri tem sta upoštevala pravilno tudi dejstvo, da so bile storitve tudi po tej pogodbi zgolj obračunane, plačane pa v manjšem obsegu.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Do denarne odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je upravičena oseba (upravičenec), ki izpolnjuje pogoje, določene v 2. členu ZPŠOIRSP.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločbe. V obravnavanem primeru je bila tožba poslana priporočeno po pošti več kot leto dni po izteku navedenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.
Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Zato je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
DDV - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - fiktivni računi - davčna utaja - sodelovanje pri goljufiji - objektivne okoliščine
Vodenje ustrezne dokumentacije, pridobivanje podatkov in ustrezna skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov po presoji sodišča niso ukrepi, ki bi presegali tisto, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj. Opustitev vseh navedenih aktivnosti v povezavi z okoliščinami obravnavane zadeve, ki niso v skladu z običajno poslovno prakso, predstavljajo tudi po presoji sodišča take objektivne okoliščine, na podlagi katerih je upravičen zaključek, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajateljev računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
davčna izvršba - zamudne obresti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.