davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka odmere davka - nova dejstva - očitne napake pri odmeri davka
Tožniku je bila izdana odločba, s katero mu je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, ki je že pravnomočna. Odločba je bila izdana 20. 6. 2013. Do spremembe podatkov o nepremičninah v registru je prišlo šele 30. 6. 2014. To pomeni, da ne gre za novo dejstvo v smislu 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2. Zato je pravilna odločitev davčnih organov, da niso podani pogoji za obnovo postopka odmere davka. Prav tako niso podani pogoji za odpravo, razveljavitev in spremembo odločbe po 90. členu ZDavP-2, saj pri odmeri spornega davka tudi po mnenju sodišča ni prišlo do očitne napake.
dohodnina - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - drugi dohodki - kmečko gospodinjstvo - pripis dohodkov
Kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljeni na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200,00 EUR. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, med katere sodijo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - načelo materialne resnice - načelo sorazmernosti
Tožbene navedbe, da se gospodarski subjekti lahko povsem svobodno odločajo, pri kom se bodo storitve najemale in po kakšni ceni, so pravilne. Vendar pa se pri vrednotenju posla upoštevajo vse okoliščine sklenjenega posla, tudi dejstvo, da gre za posel sklenjen med povezanima osebama in da do sklenitve takšnega posla ne bi prišlo na trgu med poslovno nepovezanimi osebami. Po presoji sodišča sta davčna organa tudi ta posel pravilno presojala po dejanski ekonomski vsebini, v skladu z določbo 6. člena ZDavP-2. Pri tem sta upoštevala pravilno tudi dejstvo, da so bile storitve tudi po tej pogodbi zgolj obračunane, plačane pa v manjšem obsegu.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - oddaljenost zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da gre pri zemljiščih, ki se prodajata, za zemljišči, ki glede na različni vrsti rabe in preveliko oddaljenost od mejnih zemljišč, ne moreta imeti lastnosti sosednjih zemljišč, kot je to razlagal prvostopenjski organ. Te ugotovitve sodišče na podlagi listin priloženega upravnega spisa ne more preveriti. Iz tega razloga in zato, ker se ta ugotovitev bistveno razlikuje od ugotovitve prvostopenjskega organa in posledično vpliva na pravilno ugotovitev prednostnega upravičenca, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe ni vložil v predpisanem 30-dnevnem roku, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu na odločbi drugostopenjskega organa, in kot to določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1, je tožbo vložil prepozno, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
nezakonito bivanje v RS - odločba o vrnitvi - bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi tujca je ugotovitev, da tujec nezakonito prebiva v RS. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je navedeni pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Med strankama upravnega spora namreč ni sporno, da je tujka v državo vstopila dne 23. 7. 2015 in da je prijavo prebivališče v RS opravila na PP Celje 24. 7. 2015. V zadevi prav tako ni sporno, da bi lahko tožnica, državljanka Republike Moldavije, v RS prebivala 90 dni, sporno pa je, ali ob priliki nadzora nad zakonitostjo prebivanja v RS dne 28. 7. 2015 predložena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem B. d.o.o., vpliva na zakonitost tožničinega bivanja v RS, bivanja v nasprotju z vstopnim naslovom.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - ničnost pogodbe
Za določitev nastanka davčne obveznosti je pomemben čas odsvojitve kapitala. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbi 95. člena ZDoh-1 šteje datum sklenitve pogodbe. Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik poslovna deleža v družbah A. in B. odsvojil s pogodbama, ki sta bili sklenjeni 3. 4. 2006 oziroma 15. 8. 2006, kar pomeni, da je tega dne nastala tudi tožnikova davčna obveznost. Stališče sodne prakse je, da so za obdavčitev pravno relevantna le tista dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Kasneje predložena nepravnomočna sodba, ob upoštevanju zgoraj navedene zakonske ureditve, tako ne predstavlja podlage za drugačno odmero tožnikove davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od dodeljene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost.
dohodnina - drugi dohodki - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - enkratno izplačilo odkupne vrednosti - retroaktivnost zakona
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je tožnik sam več let vplačeval v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad. V takšnem primeru se po določbah ZDoh-2 dohodek obdavči v skladu s 105. členom kot drug dohodek, po stopnji 25%. Pri tem ni zaznati kršitev ustavnih pravic v smislu nedopustne retroaktivnosti zakonske ureditve. Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezancev po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se (kot prejemek iz delovnega razmerja) obdavči celoten doseženi dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih vplačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev, in zato je povsem logična zakonska ureditev, po kateri za takšen primer ugodnosti ne veljajo. Pri tem je treba poudariti, da je odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, izključno na strani zavezanca in da se je torej tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske uporabe sredstev daje zakon. Zato, ne glede na spremembo zakonske ureditve, ne more uspeti z ugovorom, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v njegove ustavne pravice.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dogovor o načinu vračila sredstev
Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se kot podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Tožena stranka je tako ugotovljen dohodek obeh družinskih članov tudi pravilno zmanjšala za znesek izplačane preživnine za otroka študenta.
gozdno zemljišče - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu gozda - ponudba - pooblastilo - veljavnost pooblastila
Ponudba za prodajo gozda je bila dana za vsa zemljišča za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se nekatere parcele prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, druge parcele pa skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Iz povzetega je razvidno, da je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi enotna cena za vsa zemljišča in šele v nadaljevanju je ponudba razdeljena na dva „dela“. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno in ob tem uveljavljal prednostno pravico, je organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog.
Pooblastilo je veljavno, ker je skladno z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je bilo dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice, podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal. Zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.
davčna izvršba - zamudne obresti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.
nedovoljen poseg v prostor - ukrep inšpektorja za okolje - na priobalnem zemljišču zgrajen objekt - montažna ograja
Besedilo 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 je treba razumeti kot celoto, kar pomeni, da gre za izjemo, ki gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču dopušča zaradi interesov obrambe in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaradi izvajanja nalog policije, torej gre za izjemo, kamor gradnja spornega objekta (ograje), ki je po izjavi tožeče stranke namenjena varovanju zasebnega premoženja, ne sodi.