davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
ZTuj-2 člen 65, 65/4, 66, 66/1, 67, 67/5, 68, 68/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nevarnost pobega
Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določila 4. odstavka 65. člena in 1. odstavka 66. člena ZTuj-2 v povezavi z določili 5. odstavka 67. člena in 1. odstavka 68. člena ZTuj-2, v dejanskem pogledu pa na ugotovitve, da je bila tožniku že predhodno izdana odločba o vrnitvi z določenim 7-dnevnim rokom za prostovoljno vrnitev, št. 2253-57/2015/2 z dne 27. 5. 2015, ki je postala dokončna 27. 7. 2015, zato bi moral tožnik zapustiti območje RS v dodatno danem roku sedem dni, to je do 4. 8. 2015, česar pa tožnik ni storil in je še nadalje nezakonito prebival na območju RS.
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen, ki jo je tudi že prestal v času od 12. 8. 2014 do 27. 5. 2015, ter že predhodno dne 15. 3. 2013 kaznovan zaradi storitve prekrška iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZJRM-1, za kar mu je bila izrečena globa. Vse navedeno predstavlja zadostno dejansko podlago za zaključek, da so v tožnikovem primeru izkazane okoliščine, ki jih je že zakonodajalec primeroma štel z določili prve do pete alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 kot takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, kateremu je bila, tako kot tožniku, že predhodno izdana (dokončna, pravnomočna in izvršljiva) odločba o vrnitvi.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnica med drugim ni točno vedela, katere osebe vse so pooblaščene za zastopanje njenega podjetja, saj je netočno navedla, da je poleg nje, kot 100% lastnice, ustanoviteljice in edine družbenice podjetja, ter prokuristke Č.Č., za zastopanje navedenega podjetja pooblaščena tudi računovodja. Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj je že tožena stranka v izpodbijani odločbi logično in prepričljivo obrazložila svoje razloge za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu RS.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku
Tožena stranka je na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je (pred izdajo odločbe, ob podaji prošnje, ob navzočnosti pooblaščenca PIC), navedel tožnik in ki ne pomenijo dejanj preganjanja, niti ne resne škode, lahko dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila v pospešenem postopku.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv - ocena komisije za spremljanje poskusnega dela - načelo zaslišanja stranke
Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto.
Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.
ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 179, 179/3, 237, 237/1, 237/1-3, 254. ZUS-1 člen 27, 27/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 5.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb, ki očitno niso pravno nepomembne, ni upošteval. Skladno s 1. odstavkom 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje tujec lahko izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali tujini.
ZDDV-1 člen 73. ZDavP-2 člen 97, 97/6. ZFPPIPP člen 296.
DDV - vračilo presežka DDV - uvedba stečajnega postopka - pred začetkom stečajnega postopka nastale terjatve
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je tožnik opravil popravek obračunanega in neplačanega DDV od terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, uvedenega pri tožniku. Zato po presoji sodišča na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva dejstvo, da je tožnik navedene terjatve uveljavljal v obračunu DDV-O za obdobje oktober do december 2013 potem, ko je bil pri tožniku že uveden stečaj. Tožnik je bil namreč dolžan za obdobja, na katerega se nanašajo terjatve, plačati DDV v skladu z ZDavP-2 in v časovnih obdobjih, ki jih določa ZDavP-2. Z iztekom navedenih obdobij pa so zaradi neplačila tožnikovega dolžnika pri tožniku nastale tudi terjatve do države, ne glede na to, da jih je tožnik uveljavljal šele potem, ko je bil pri njemu že začet stečaj.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločbe. V obravnavanem primeru je bila tožba poslana priporočeno po pošti več kot leto dni po izteku navedenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.
Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Zato je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
DDV - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - fiktivni računi - davčna utaja - sodelovanje pri goljufiji - objektivne okoliščine
Vodenje ustrezne dokumentacije, pridobivanje podatkov in ustrezna skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov po presoji sodišča niso ukrepi, ki bi presegali tisto, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj. Opustitev vseh navedenih aktivnosti v povezavi z okoliščinami obravnavane zadeve, ki niso v skladu z običajno poslovno prakso, predstavljajo tudi po presoji sodišča take objektivne okoliščine, na podlagi katerih je upravičen zaključek, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajateljev računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZDoh-2 člen 43, 90, 90/4, 90/4-1. ZDDPO-2 člen 74.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - boniteta - prikrito izplačilo dobička
Dejstvo, da sta direktorja kot delojemalca vozili dejansko uporabljala v privatne namene, je po presoji sodišča zadostna podlaga za ugotovitev bonitete, ki se všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja za celotno obračunsko obdobje. Ko je v davčnem postopku ugotovljena zasebna uporaba službenih vozil (tudi če gre za enkraten dogodek), predstavlja takšna uporaba vozil boniteto in je obdavčena.
Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljivih tržnih cen, od katere se dohodnina izračuna in plača po 20% stopnji in velja kot dokončni davek (v danem primeru je cene določil tožnik sam). Tožnik kot izplačevalec pa mora, ko izplača nadomestilo, ki šteje za prikrito izplačilo dobička fizični osebi, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 to izplačilo obravnavati kot izplačilo dividende in kot plačnik davka na podlagi 283. člena ZDavP-2 izračunati in plačati davčni odtegljaj v višini 20% ob obračunu dohodka.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Do denarne odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je upravičena oseba (upravičenec), ki izpolnjuje pogoje, določene v 2. členu ZPŠOIRSP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - za odločanje relevanten predpis
Tožnica, ki je v pravdni zadevi delno uspela, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžna vrniti razliko stroškov v višini 153,60 EUR, ki so bili izplačani iz naslova BPP.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - licenčnina - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Izpodbijana odločitev ne temelji na ugotovljeni neskladnosti zaračunanih licenčnin z neodvisnim tržnim načelom (16. člen ZDDPO-2), temveč, ko gre za razvojno licenčnino, na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s sklenjeno Licenčno pogodbo za uporabo rezultatov razvoja, ko gre za prodajno licenčnino, pa na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s Pogodbo o prenosu in uporabi industrijske tehnologije in torej na ugotovljeni neverodostojnosti prejetih računov (12. členu ZDDPO-2), ki je po presoji sodišča zadostna podlaga za davčno nepriznanje odhodkov.
ZDavP-2 člen 41, 68, 68/2, 68/5, 69, 73, 77. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prirast premoženja - gotovina - sredstva za privatno potrošnjo - hramba dokumentacije - dokazovanje - tožbena novota - načelo proste presoje dokazov
Po 77. členu ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Možno je tudi dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi, torej tudi z lastno izjavo. Določba velja tudi za fizične osebe. Te morajo skladno z 41. členom ZDavP-2 dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša. Glede starejših relevantnih dogodkov mora skladno z ustaljeno sodno prakso davčni zavezanec ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven.
S pooblastilom za diskrecijsko odločanje zakonodajalec pooblasti upravni organ, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja uporabi veljavno pravno normo, ne da bi mu veljavni pravni red vnaprej določil vsebino konkretne odločitve. Kolikor tožnica z navedbami o odločanju po prostem preudarku davčnemu organu očita, da je pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri presoji dokazov ravnal arbitrarno, pa to iz spisov in izpodbijane odločbe ne sledi. Iz njih namreč izhaja, da je davčni organ izvedel in ocenil vse dokaze, ki jih je v postopku pridobil uradoma, kot tudi tiste, ki jih je predložila tožnica, vključno z vsemi izjavami, ki jih je podala v postopku in navedel razloge, zaradi katerih prepričajo oziroma ne prepričajo o resničnosti dejstev, ki se z njimi dokazujejo. Navedeno pomeni, da gre v konkretnem primeru le za drugačno dokazno oceno od tiste, ki bi jo rada dosegla tožnica, in ne za bistveno kršitev pravil postopka, kot se zatrjuje v tožbi.
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je tožnica z gotovino razpolagala na dan 1. 1. 2006. Dokazovanje časovno oddaljenih dogodkov, ki se nanašajo na hrambo denarja, zato ne zadošča, če ni hkrati izkazana tudi njihova povezanost s stanjem prihrankov na presečni dan 1. 1. 2006. Takšna povezava iz predloženih dokazil ni razvidna.
Sporna delna odločba je že bila zemljiškoknjižno izvršena in so nepremičnine že prešle v last denacionalizacijskega upravičenca. Ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP glede na to, da je bila denacionalizacijska odločba pravno in dejansko že izvršena, torej ni podan.
Tudi očitna kršitev materialnega zakona ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnosti, če taka kršitev v materialnem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost. Ker ZDen kot materialni predpis ne določa, da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje lahko morebiti razlog za izrek ničnosti upravnega akta, bi lahko tožeča stranka takšne ugovore, ki se smiselno nanašajo na nemožnost vrnitve parcelnih številk 318/6 in 585/23 k.o. … (19. in 32. člen ZDen), uveljavljala samo v denacionalizacijskem postopku.
ZDavP-2 člen 173, 174. ZUP člen 7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - trditveno in dokazno breme - prava neuka stranka - upravni spor - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
V postopku izdaje izpodbijanega sklepa podane navedbe tožnice kot dolžnikove dolžnice, da dolg še ni zapadel v plačilo ter da znesek dolga, naveden v sklepu o izvršbi, ni pravilen, so pavšalne in z ničemer izkazane. Listinska dokazila, ki jih je tožnica priložila k tožbi, ter predlog za njeno zaslišanje, so nedopustne novote iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. Laičnost stranke ni okoliščina, na podlagi katere bi bila tožnici odvzeta možnost, da navaja dejstva in predlaga dokaze že v postopku pred izdajo akta. Sicer pa se sodišče strinja s toženko, da tožnice ni mogoče šteti za prava neuko stranko iz 7. člena ZUP. Gre za osebo, ki je hkrati direktorica davčnega dolžnika in stranka posojilne pogodbe. Iz njenega ugovora v davčnem postopku izhaja, da ji je bila v tem postopku na voljo pravna in računovodska pomoč, ki pa je očitno ni uporabila oziroma je ta zatajila.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - inšpekcijski zavezanec - investitor - enovit objekt - enostavni objekt
Sporni objekt, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem ogledu, je zgrajen kot celota, kar je zelo jasno razvidno iz fotografij objekta priloženih upravnemu spisu (skupna streha, obodne in skupne stene), tožeča stranka pa nasprotnega ni zatrjevala.
Določba 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določa pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, ki jih tožeča stranka ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v času vložitve tožbe, ni izkazala. Sklicuje se sicer na lokacijsko informacijo občine Beltinci z dne 20. 3. 2013, s katero naj bi se zaključila gradnja štirih enostavnih objektov, vendar sama lokacijska informacija ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ampak je skladno z določbami 80. člena ZUreP-1, informacija o namenski rabi prostora, lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatki o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, zato njena pridobitev v sporni zadevi ni pomembna.
odobritev pravnega posla - javna dražba - rok za vložitev vloge za odobritev posla - zavrženje vloge
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne, sprejeti in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.