dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnik zapustil Republiko Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje in da posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZKZ člen 63, 63/1, 66. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednost v komasacijski sklad vloženih zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč
Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
ZBPP člen 26, 27, 30, 30/6, 40. ZOdvT člen 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Ker je bila brezplačna pravna pomoč v predmetni zadevi dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem I. in II. stopnje, ni mogoče sprejeti stališča, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč posebej zaprošena za sklenitev poravnave, da bi tožnik lahko za to poravnavo dobil nagrado.
ZLS člen 30, 30/1, 30/2, 33, 33/6. Statut Občine Kostanjevica na Krki člen 24. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki člen 60.
sklep občinskega sveta - imenovanje članov delovne komisije - tožba župana zoper nezakoniti sklep občinskega sveta - sestava delovne komisije - upravičeni predlagatelj sklepa - komisija za mandatna vprašanja
Tožba je vložena na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ki župana pooblašča, da začne postopek pri tem sodišču, če občinski svet tudi po tem, ko je župan zadržal izvajanje njegove odločitve, sprejme enako odločitev. Navedena določba je v razmerju do določb ZUS-1 o dopustnosti tožbe specialna in samostojno ureja dopustnost sprožitve upravnega spora.
Tožbeni očitek, da bi se ob upoštevanju demokratičnih standardov odločanja v postopku imenovanja občinski svetnik, o katerem se glasuje, moral vzdržati oziroma izločiti iz glasovanja, ni utemeljen. Da bi zatrjevani osebni interes posameznih članov občinskega sveta, ki bi po mnenju tožnika narekovali njihovo izločitev, vplival ali mogel vplivati na sprejeto odločitev o imenovanju članov komisije, tožnik niti ne zatrjuje; navedenega, ob nespornem rezultatu glasovanja, pa tudi sodišče ne ugotavlja.
Po določbi drugega odstavka 30. člena ZLS imenuje občinski svet člane komisij in odborov izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Navedena določba omejuje število članov komisij in odborov iz vrst občanov, ki niso člani občinskega sveta, ne določa pa njihovega najmanjšega števila in torej ne izključuje imenovanja članov komisije izključno izmed članov občinskega sveta. Drugače od tega po določbah 24. člena občinskega statuta in 60. člena poslovnika občinskega sveta člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, zato je očitek o neskladnosti izpodbijanega sklepa z navedeni določbami utemeljen.
Utemeljen je ugovor nepravilnosti postopka imenovanja. V zadevi ni spora o tem, da je toženka imenovala člane komisije na predlog, ki ga ni pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot pooblaščeni predlagatelj v postopku imenovanja. Izpodbijani sklep, sprejet na podlagi predloga neupravičenega predlagatelja, je nezakonit, kar je ob ugotovljeni nepravilni sestavi komisije dodaten razlog za njegovo odpravo.
Sodna presoja izpolnjevanja kriterijev, kdaj je strokovno delo nekoga prepoznavno po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev, katere so pomembne domače in tuje nagrade in priznanja ter kaj se šteje za kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise ali vrednotenja v strokovni literaturi, je zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje navedenih kriterijev.
Čeprav je sodna presoja v navedenem primeru zadržana, pa je vseeno potrebno upoštevati tudi ustavno pravico do enakega varstva pravic, ki vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, mora obrazložitev omogočiti njen preizkus s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kolikšni meri vloga tožeče stranke izpolnjuje v Uredbi o republiških priznavalninah na področju kulture določene kriterije. Po presoji sodišča obrazložitev odločbe tak preizkus omogoča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - močnejša pravica - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer podrobno opisal potek postopka, povzel izjave vseh udeležencev in izvedene dokaze, kot tudi zapisnik ustne obravnave in citiral določbe ZKZ in Kme-1, ni pa pojasnil razlogov za svojo odločitev (dokazna ocena) in tudi ne razlogov, zaradi katerih je tožnikov zahtevek za odobritev pravnega posla zavrnil, zahtevku J.J. pa ugodil.
Glede na odstopanje zbranih podatkov (gre vse za podatke uradnih evidenc), bi moral prvostopenjski organ svojo odločitev, zakaj nekaterih zbranih dokazov ni upošteval in zakaj je dal težo le enim izmed njih, ustrezno utemeljiti, posledično pa utemeljiti tudi svojo odločitev, da dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne izvede. Šele na podlagi take utemeljitve bi bilo mogoče presoditi, ali so bili zbrani dokazi zadostna podlaga za sprejem odločitve ali pa bi morala tožena stranka dejansko stanje še dodatno raziskati z izvedbo drugih dokazov. Predvsem pa tožena stranka, zlasti drugostopenjski organ, ni odgovoril na ključen očitek tožnika, ki se nanaša na vodenje postopka, to je očitek, da je tožena stranka njega in J.J. obravnavala vsakega na drugačen način.
obračunavanje davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - plačevanje storitev v gotovini - podjemno razmerje - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožnik je storitve trenerjev plačeval v gotovini, z njimi pa ni imel sklenjene nobene pogodbe, in je dejansko šlo za podjemno razmerje, zato je z davčnega vidika potrebno ta izplačila na podlagi 38. člena ZDoh-2 šteti kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, od katerega bi moral tožnik kot izplačnik dohodka obračunati davke in prispevke, česar pa ni storil.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 23. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 41/5, 51, 51/3, 62, 62/1, 62/1-4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - letna višina finančnega jamstva za obratovanje odlagališča - prehodno obdobje
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v 51. členu določa, da je faza zapiranja odlagališča ali dela odlagališča zaključena, ko o tem odloči ministrstvo in ko določi upravljalca odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve z zvezi z zapiranjem odlagališča. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi si odločbo iz 51. člena Uredbe pridobila. Zato je tožena stranka v opredelitvi osnovnih podatkov odlagališča iz 2. točke priloge 9 k Uredbi ravnala pravilno, ko je v izračunu potrebnega finančnega jamstva, kot površino odlagališča štela celotno površino, saj je bila predmet okoljevarstvenega dovoljenja celotna površina odlagališča.
Finančno jamstvo se določa na dan izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj se le na ta način zagotovi, da so za obratovanje in zapiranje odlagališča zagotovljena potrebna sredstva. Glede na to, da bo odlagališče lahko obratovalo le do 31. 12. 2015, je treba zagotoviti temu ustrezno finančno jamstvo.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti trgovanja z nepremičninami - nakup in prodaja nepremičnin
V obravnavani zadevi je ukrep, izrečen po določbi pete alineje 3. člena ZPDZC, posledica ocene davčnega organa, da je tožnik opravljal dejavnost trgovanja z lastnimi nepremičninami na trgu oz. ugotovitve pristojnega organa iz četrte alineje prvega odstavka 13. člena ZPDZC, da je tožnik z nakupi in prodajo nepremičnin opravljal podjetniško oziroma ekonomsko dejavnost. V smislu 46. člena ZDoh-2 opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na sodno prakso je za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti po ZDoh-2 odločilno, ali se opravlja na trgu ali za trg. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS tudi izhaja, da mora biti ločevanje med podjetniško in zasebno sfero istega posameznika utemeljeno z objektivnimi okoliščinami, ki morajo razkriti v kakšnem svojstvu posameznik objektivno deluje. Tako je med drugim mogoče opravljanje podjetniške dejavnosti razpoznati tudi iz okoliščin, kot je npr. veliko število opravljenih transakcij, ki jih opravi posameznik, ki sicer nima registrirane dejavnosti. Za odločitev je relevantna okoliščina oz. je odločilen kriterij resničnost oziroma neresničnost trditev tožnika, da nepremičnin (parcel) ni kupoval za nadaljnjo prodajo, temveč zase oziroma zato, da bi jih brezplačno naklonil svojim otrokom.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - pogoj za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - zavrženje vloge
Po določbi 87. člena ZDavP-2 ima pritožba suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti - pravica do proste izbire prebivališča
Opredelitev stalnega prebivališča iz določbe 3. točke 3. člena ZPPreb kaže, da mora posameznik za prijavo stalnega prebivališča kumulativno izpolnjevati tako subjektivni pogoj, to je namen bivanja v točno določenem kraju in objektivni pogoj, to je, da tam tudi dejansko prebiva.
Tožnica objektivnega pogoja za prijavo stalnega prebivališča ne izpolnjuje. Iz zbranih dokazov namreč izhaja, da se pretežni del časa zadržuje na območju Republike Srbije in da ima kot državljanka te države tam tudi prijavljeno prebivališče. Njena medicinska dokumentacija izkazuje, da se zdravi v tamkajšnjih zdravstvenih ustanovah, sama pa navaja, da je tam tudi zaradi terapevtskega zdravljenja v zdraviliščih.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - razlogi za omejitev gibanja - begosumnost - Dublinska uredba III
Nelegalen prehod državne meje sam po sebi še ni zadosten razlog za omejitev gibanja, vendar pa v konkretnem primeru to ni edini razlog za omejitev gibanja. Ocena, da bi tožnik lahko pobegnil, ne temelji zgolj na tem, da je ilegalno prečkal nekatere meje, ampak gre za to okoliščino v povezavi tudi z nekaterimi drugimi okoliščinami, kot so na primer ta, da je večkrat pred tem zaprosil za mednarodno zaščito in v zadevni državi ni počakal, da bi bila prošnja rešena ter da njegova ciljna država ni bila Slovenija. Razen tega je v obravnavanem primeru tožnik imel potni list, pa je kljub temu nekatere meje prečkal ilegalno.
Tožena stranka v obravnavani zadevi po mnenju sodišča ni mogla prezreti pomembne okoliščine, da je tožnik glede na podatke iz baze EURODAC že trikrat v drugih državah Evropske unije zaprosil za mednarodno zaščito, pa nikoli ni počakal, da bi bile prošnje rešene, to pa je v konkretni zadevi vsekakor najpomembnejša okoliščina, ki je toženo stranko privedla do sklepa, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
ZZDT-1 člen 27, 27/2, 27/2-6. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Ugovarjal je, da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki jo opravlja, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, pa ne izhaja, da bi tak razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz navedene zakonske določbe hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način.
ZIS člen 68, 100. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 2/2.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akcesorni akt, v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti ter sporočila o tem, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ga je pa možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari, v konkretnem primeru o zahtevi za dodelitev koncesije. Glede na to, da je bil postopek zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o stvari po umiku tožbe tožeče stranke pravnomočno ustavljen, v zadevi niso podane procesne predpostavke za vodenje upravnega spora zoper akcesorna akta.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/1.
vračilo nepremičnine v naravi - univerzalni pravni naslednik - stavbno zemljišče - odškodninski zahtevek - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Prehod lastninske pravice na denacionaliziranih nepremičninah na univerzalnega pravnega naslednika upravičenca (dediča) ne predstavlja ovire za vzpostavitev prejšnjega stanja po odločitvi o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe o denacionalizaciji. Le prehod lastninske pravice z upravičenca ali njegovega dediča na tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, bi lahko pomenil, da pravni interes za izpodbijanje denacionalizacijske odločbe ne bi bil več podan.
ZIS člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - odločanje po prostem preudarku
Ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, je pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka na motorna vozila - zamuda roka - materialni rok
Na podlagi osmega odstavku 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre v primeru roka iz osmega odstavka 11. člena ZDMV za materialni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice (prekluzija).
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo ne nasprotuje sklepu o izvršbi, pač pa izvršilnemu naslovu, torej nalogu za plačilo, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu, saj zatrjuje, da je ta nezakonit. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, ampak le preveri ali ta izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja o nezakonitem postopanju udeležencev v kazenskem postopku, slabem finančnem iz zdravstvenem stanju ter predlog za odpis denarne kazni ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi.
DDV - dodatna odmera DDV - objektive okoliščine - sodelovanje v transakcijah, ki so namenjene utaji davka - čiščenje obcestja - prevozne usluge v zimski službi - gradbena dela
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V predmetni zadevi je podan tožnikov subjektivni element, davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal po obravnavanih računih, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZDDV.
izdaja soglasja k povezavi distribucijskih omrežij - dejavnost operaterja distribucijskega omrežja - prenosni sistem
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.