zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije tudi za pravne naslednike iz 12. člena ZDen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Investitorica je zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v zadevi, ki sploh še ni obravnavana pred sodiščem; torej tožnik sploh še nima zahtevka za sodno varstvo. Zato je napačno stališče, da gre za odločanje o odobritvi BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki bi ga rad vodil.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovori
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikove denarne prejemke - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka od premoženja na posest stavb. Zoper to odločbo so namreč zavezancu zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, ki jih je tožnica tudi uporabila. Navedeno pomeni, da tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nezakonitost prej navedene odločbe v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga teh ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - umik tožbe
S tem, ko je tožnik umaknil tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem zoper odločbo o premestitvi, je nastala situacija, kot da bi te tožbe sploh ne vložil. To po vsebini pomeni (pravnomočno) ugotovitev, da ta odločba ni nezakonita.
Zgolj na to vprašanje – in ne morda na zakonitost razrešitve in imenovanja v naziv samega po sebi – se brez izjeme nanašajo tudi tožbene navedbe. Ker je po povedanem zakonitost tožnikove premestitve vprašanje, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega organa, ta pa je pravnomočno odločil, da je bila premestitev zakonita, sodišče ugotavlja, da tudi v obravnavani zadevi nima podlage za drugačno ugotovitev, kot da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - dejansko izplačilo odškodnine - pogodba FIP
Upravni organ je pravilno štel, da je bilo treba zahtevo za denacionalizacijo na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena ZDen kot neutemeljeno zavrniti, saj že sam obstoj pravice dobiti odškodnino za odvzeto premoženje pomeni izključitev denacionalizacijskega zahtevka v Sloveniji, ne glede na to, ali je bila odškodnina dejansko prejeta ali ne. To pa je skladno tudi s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča. Sodbe sodišč sicer niso materialno pravo, vendar je sodišče v skladu z določbo 22. člena Ustave RS dolžno zagotavljati enako sodno varstvo pravic, torej da v enakih primerih odloča enako. To vključuje tudi odločanje v skladu z izoblikovano sodno prakso, ki jo uravnavajo odločitve, pravna stališča in mnenja Vrhovnega sodišča.
Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - vodno soglasje
Že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati.
davčna izvršba - brez likvidacije izbrisana družba - dolg izbrisane družbe - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - solidarna odgovornost
Tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov. Ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Ustava in EKČP zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom. Pri tem je treba po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice uporabiti dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 je zoper sklep o davčni izvršbi možno vložiti pritožbo v osmih dneh od njegove vročitve. S tem je bila tožeča stranka seznanjena s poukom o pravnem sredstvu. Ker je pravica do pritožbe časovno omejena z rokom za pritožbo, ki znaša 8 dni (ki se šteje od dneva vročitve pisnega sklepa o davčni izvršbi), je pritožba, ki je vložena oz. poslana po pošti po preteku osemdnevnega roka prepozna in jo je upravni organ dolžan zavreči. To pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožničin odhod iz Slovenije konec junija 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Eden od pogojev za določitev denarne odškodnine po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je tudi ta, da mora biti oseba, ki vloži zahtevo za določitev denarne odškodnine, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica pa ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP in sicer, da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila rojena dne 23. 10. 1995 in zato dne 26. 2. 1992 ni mogla biti izbrisana.
RTV prispevek - davčna izvršba - zastaranje terjatve
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom in pri tem ne gre za obligacijsko, temveč za javno pravno dajatev. Zato glede plačila RTV prispevka in njegove prisilne izterjave veljajo določbe ZRTVS-1 in ZDavP-2, ne pa OZ in enoletni zastaralni rok, na katerega se v tožbi neutemeljeno sklicuje tožeča stranka.
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da je na nepremičnini, v kateri tožeča stranka živi, vpisana hipoteka, sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, in da ta onemogočajo razpolaganje z nepremičnino.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Tožnik zapadlih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, katerih plačilo mu je bilo naloženo z odločbo ZZZS, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - čas odsotnosti iz pisarne - dokazno breme
Okoliščina odsotnosti iz pisarne v času potovanja je že po naravi stvari lahko iz objektivnih razlogov, na katere odvetnik nima nujno vpliva, variabilna in od primera do primera različna. Zato je po naravi stvari dokazno breme na strani odvetnika, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice, priloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja.