ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 81/2, 81/5. DZ člen 245, 245/1, 295, 295/2.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe
V skladu z ustaljeno (civilno) sodno prakso je pravdna sposobnost vezana na poslovno sposobnost. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, saj je sklep o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Odvzem poslovne sposobnosti torej začne učinkovati, ko postane sklep o odvzemu poslovne sposobnosti pravnomočen. Dejstvo, ali ima oseba, kateri je poslovna sposobnost odvzeta, postavljenega skrbnika, na učinkovanje odvzema poslovne sposobnosti nima vpliva. Sklep Okrajnega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je postal pravnomočen 17. 10. 2018, kar nadalje z drugimi besedami pomeni, da tožnik od tega dne dalje nima poslovne sposobnosti.
Dopuščen predlog za dopustitev revizije se nanaša na vprašanje tožnikovega delnega odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopku pred splošnimi in specializiranimi sodišči. V skladu s pravno teorijo in (civilno) sodno prakso ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pravno sredstvo v sporu o procesni sposobnosti, torej v sporu, kjer se posamezniku zanika njegova procesna sposobnost. Slednje pa ne velja za obravnavani primer, saj gre za upravni spor o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je bil skupaj s predmetno tožbo vročen postavljenemu skrbniku za posebni primer. Slednji pa ni v danem 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 27. 9. 2019, ni vložil pritožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer niti ni izrecno izjavil, ali podaja odobritev k vloženi tožbi.
gradbeno dovoljenje - nadzorstvena pravica - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po drugem odstavku 274. člena ZUP je mogoča le, če gre za očitno kršitev materialnega prava.
Ugotovitev skladnosti gradnje s prostorskim aktom je bila sestavni del ugotovljenega dejanskega stanja pred izdajo gradbenega dovoljenja, katerega pravilnosti pa v postopku uporabe konkretnega izrednega pravnega sredstva ni dopustno ugotavljati.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - absolutna bistvena kršitev določb postopka - uporaba prava EU - začasna odredba
Iz obrazložitve odločitve v zvezi s podlago iz četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 ni razvidno, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka prišla do dokazne ocene, da tožnik v novi zahtevi ni navedel novih dejstev, niti ni razvidno, s katerim postopkom je tožena stranka primerjala to, kar je navedel tožnik v zadnji zahtevi za ponovno uvedbo postopka: ali je njegove navedbe v novem postopku primerjala s postopkom iz prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka, ali s postopkom, v katerem je bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ali z obema predhodnima postopkoma, iz izpodbijanega akta ni jasno. Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je tudi onemogočena, ker iz podatkov v spisu ni očitno in že na prvi pogled ne izhaja, da tožnik ne bi navedel novih dejstev glede na odločitev, s katero je bilo po vsebini odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
Pravo EU je za situacijo, kot tujec vloži drugi zahtevek za ponovno uvedbo postopka predpisalo samo posledico, da države „lahko predvidijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju“, ni pa predvidelo posledice, da se takšen zahtevek avtomatično zavrže kot nedopusten.
pravniški državni izpit (PDI) - obveznost povrnitve - povrnitev stroškov - aktivno iskanje zaposlitve
Določba 19. b člena ZPDI ureja drugačen pravni položaj oseb, ki so pristopile k opravljanju PDI, v primerjavi s položajem sodniških pripravnikov iz 11.a člena ZPDI, zato je bila tožnica, skladno z določbo 19. b člena ZPDI, dolžna zaposlitev v organih iz 11.a člena iskati sama, aktivno.
Ob smiselni uporabi definicije aktivnega iskanja zaposlitve, kot jo določa ZUTD, je mogoče pojem „po svoji volji“ iz drugega odstavka 19.b člena ZPDI razumeti le tako, da je posameznik dolžan izkazati, da je zaposlitev v organih iz 11.a člena iskal tako, da se je prijavljal na razpisana delovna mesta.
brezplačna pravna pomoč - subjektivni pogoj - finančni položaj prosilca - občasni neperiodični dohodki
Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP je pravilno upoštevati tudi nakazila, ki jih je žena prosilca prejela na svoj transakcijski račun kot kupnino za prodano vozilo v obdobju pred več kot tremi meseci pred mesecem vložitve vloge, saj se po drugem odstavku 23. člena ZSVarPre upoštevajo občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona - zloraba pravic
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnega zemljišča in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica v nobenem izmed upravnih sporov nima verjetnega izgleda za uspeh, zato kot prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in je bilo treba iz tega razloga njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti kot neutemeljeno.
ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - ogrožanje varnosti javnega prometa
Inšpekcijski ukrep, s katerim je tožniku naložena odstranitev lesenih količkov, postavljenih v makedamsko vozišče kategorizirane občinske ceste, in s tem povezana obveznost, da tožnik vrne vozišče v prvotno stanje, temelji na prvem odstavku 5. člena ZCes-1, saj tudi na makadamskem vozišču, ki je z občinskim odlokom kategorizirano kot občinska cesta, veljajo prepovedi izvajanja ali opustitve dejanj, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
davčna izvršba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - sklep o združitvi postopkov
Ker gre za isto oziroma podobno pravno in dejansko podlago zahtevka tožeče stranke, je služba za BPP kot stvarno pristojna za obravnavo obeh prošenj za dodelitev BPP, zadevi, ki sta se vodili pri tem upravnem organu, utemeljeno združila v enoten postopek. Tudi sicer pa tožeča stranka v tožbi ne navaja razlogov, zaradi katerih naj bi bila taka združitev neutemeljena in v nasprotju z zakonom.
V inšpekcijskem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je vanj mogoče poseči le na podlagi z zakonom predpisanih (izrednih) pravnih sredstev, ki jih ima za to pristojni organ (tudi drugostopenjski) možnost uporabiti tudi po uradni dolžnosti.
V obravnavanem primeru se izrečeni ukrep ustavitve gradnje ne nanaša le na del oziroma dele objekta, ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pri čemer ni obrazloženo, ali to zahteva narava oziroma način gradnje, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
Tožena stranka v obrazložitvi odločitve ni pojasnila kakšno dejansko stanje je ugotovila na podlagi izvedenih dokazov niti razlogov, ki so bili odločilni za njihovo presojo niti razlogov, ki utemeljujejo takšno odločitev. Prav tako ni pojasnila razlogov, zaradi katerih ni sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke za ponovno zaslišanje zdravnice C.C., pač pa je le navedla, da je predsednica senata ni želela ponovno zaslišati. Po presoji sodišča je bila zato zaradi pomanjkljive obrazložitve tožeči stranki kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, sodišče pa odločitve ne more preizkusiti, kar vse je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
Pomanjkljivosti izreka ne more odpraviti obrazložitev izpodbijane odločbe, saj se izvršuje le izrek odločbe in ne njena obrazložitev, ki pa je tudi sicer nepopolna.
Kolikor tožena stranka meni, da je tožeča stranka kršila določbo 7. člena ZPacP, ne zadošča, da zgolj ugotovi, da je bila A.A. diskriminirana kot edina prenaročena pacientka, pač pa bi morala ugotoviti, da je bila prenaročena zaradi ene od okoliščin, ki jih določa zakonska določba in to tudi ustrezno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški
V predmetnem prekrškovnem postopku gre za nezapleteno dejansko stanje in bo sodišče dejstva ugotavljalo tudi po uradni dolžnosti, ob upoštevanju načela materialne resnice. Uresničevanje pravice tožnika do sodnega varstva, kar je namen BPP, zato brez zastopanja po zagovorniku, ne bo prizadeto.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Na nosilcu kmetijskega gospodarstva je dolžnost, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč, to je v konkretnem primeru ali soglasja solastnikov ali zakupno pogodbo, ki jo sklene z zemljiškoknjižnimi lastniki. Civilno pravna razmerja in spori glede pravice do uporabe spornih parcel pa niso predmet tega postopka, zato tudi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na ta razmerja, za odločanje v tem postopku niso relevantni.
denacionalizacija - obseg denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče ni moglo preveriti ugotovitve v izpodbijani odločbi, da so upravičenec do denacionalizacije oziroma njegovi pravni nasledniki obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču parc. št. 2950/8 k.o. C., in z njo prosto razpolagali oz. da je bila predmet dedovanja, saj je tak zaključek odvisen od ugotovitve, kako se je navedena parcela delila in kaj predstavlja v naravi, česar pa tožena stranka ni ugotovila, zato je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno raziskano.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po podatkih upravnega spisa je bila odločba tožene stranke tožniku vročena dne 24. 4. 2019. Od naslednjega dne, torej od 25. 4. 2019, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 24. 5. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v torek, 28. 5. 2019, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - razlogi za prekinitev - bolezen - zdravniško potrdilo - pravni interes - zavrženje tožbe
Podatki upravnega spisa kažejo, da je tožnik v svojem predlogu za prekinitev kazni navedel, da je predviden čas zdravljenja, zaradi katerega predlaga prekinitev, do 31. 5. 2019. Dr. A.A. v zdravniškem potrdilu z dne 14. 2. 2019 navaja, da je tožniku kot obsojencu iz v potrdilu navedenih zdravstvenih razlogov potrebna „prekinitev / podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni zapora, za obdobje od izdaje potrdila in predvidoma do 31. 5. 2019“. Kolikor bi bilo tožnikovi vlogi ugodeno, bi se odločbo o prekinitvi po četrtem odstavku 82. člena ZIKS izdalo za čas trajanja razlogov za prekinitev, torej na podlagi vloge in potrdila dr. A.A. najdlje do 31. 5. 2019. Tožnik je svojo tožbo v tej zadevi sicer vložil dne 27. 5. 2019, torej pred omenjenim datumom 31. 5. 2019, vendar pa je doslej ta rok že pretekel. To pomeni, da tožnik, četudi bi s svojimi pravnimi sredstvi uspel, več ne bi mogel biti deležen z vlogo z dne 6. 3. 2019 predlagane prekinitve prestajanja kazni, saj je obdobje, za katerega je prekinitev predlagal, že minilo.
pritožba - rok za pritožbo - vročitev sklepa - fikcija vročitve
Ker je bila zadnji dan pritožbenega roka sobota, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika.
Tožnikove navedbe se nanašajo na problem s strani nedržavnih subjektov preganjanja (neznane kriminalne združbe). Po 24. členu ZMZ-1 se štejejo ti kot subjekti preganjanja ali resne škode, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem in resno škodo. Tožena stranka ugotavlja, da se v konkretnem primeru osebe, ki ogrožajo tožnika, ne morejo šteti za subjekt preganjanja, saj tožnik ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite. Groženj s strani neznancev, ki naj bi bili kriminalci, ni nikoli prijavil policiji in drugim pristojnim organom. Zato se ne more sklicevati, da policija in drugi pristojni organi niso storili ničesar in mu niso mogli nuditi zaščite.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade - vrnitev napotnice - začasen prevzemnik pisarne
Tožeči stranki kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči v vlogi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, ki ji je bilo zaupano izvajanje brezplačne pravne pomoči, ni bila izdana napotnica z vsebino, ki jo določa 39. člen ZBPP. V posledici navedenega je izostala tudi podlaga za plačilo opravljene storitve izvajalcu v smislu 40. člena ZBPP. Vendar navedeno ne daje podlage za zaključek tožene stranke, da se je upravičenec s tem, ko je že vrnjeno napotnico podpisal, odpovedal nadaljnjemu koriščenju brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot mu je bila zagotovljena z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč.