ZUP člen 82, 82/1, 229, 229/2. ZUJIK člen 120, 120/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka postopka - položaj stranskega udeleženca - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Ker gre tožniku celo položaj stranke, ne le stranskega udeleženca, je njegov pravni interes za sodelovanje v tem postopku očiten, prav tako tudi njegova pravica do vpogleda v spis oziroma posamezne listine v njem (prvi odstavek 82. člena ZUP). Tega v ničemer ne spreminja toženkino stališče, da z odločbami, izdanimi drugim udeležencem na razpisu, ni odločeno o tožnikovi pravnih interesih. Ker se z javnim razpisom financirajo le tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje, je namreč očitna odvisnost odločitve, ali bo tožnik pridobil pravico do financiranja, tudi od ocenjevanja drugih programov ali projektov, prijavljenih na razpis.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZCes-1 člen 2, 2/24, 3, 3/2.
razlastitev - javna cesta - kategorizirana javna cesta - lokalna cesta
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ pri ugotavljanju javne koristi na konkretni ravni upošteval vsa relevantna dejstva, na katera je opozorilo sodišče v tej sodbi in na katera so opozarjali tožniki že ves čas postopka z zatrjevanjem, da niso izpolnjeni kriteriji za kategorizacijo predmetne parcele. V ponovljenem postopku, v katerega se po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrača, se bo upravni organ moral ponovno opredeliti do obstoja javne koristi kot pogoja za razlastitev in s tem v zvezi po vsebini presoditi navedeni ugovor tožnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - socialni spor - izredna denarna socialna pomoč
Stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju pravnih sredstev, niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena izrednim stroškom, ki so namenjeni preživetju, in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti, kar pa stroški, ki nastanejo v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev, tudi po presoji sodišča niso, kljub temu, da sodišče verjame tožniku, da je vlaganje pravnih sredstev zanj življenjskega pomena.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov
Poseg v temelje ni poseg v posameznem delu stavbe, kot ga definira drugi odstavek 105. člena SPZ, temveč neposredno poseg v samo konstrukcijo objekta kot celote. V tem primeru pa (tudi ob predpostavki, da je na objektu vzpostavljena dejanska etažna lastnina) določb 122. člena SPZ ni mogoče uporabiti, temveč je treba uporabiti določbe 67. člena, ki se nanašajo na upravljanje s stvarjo v solastnini.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - očitnost neizpolnjevanja pogojev
24. člen ZBPP organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti".
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje - zahteva za oceno ustavnosti
Postopek, ki teče na Ustavnem sodišču RS glede ocene ustavnosti 68a. člena ZDavP-2, sam po sebi ne predstavlja zakonskega razloga, zaradi katerega pritožbeni organ ne bi odločil o tožnikovi pritožbi. Tožnik namreč, kljub navedenemu postopku, ki teče na Ustavnem sodišču RS, zahteva, da tožena stranka odloči o njegovi pritožbi.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev stvari v naravi
Zemljišče in objekt (vrtina za črpanje vode) sta ohranila vsak svoj lastniški delež, kar pomeni, da z vrnitvijo zemljišča tožnik ne postane lastnik objekta. V takem primeru zato ni podana ovira iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj je upravičencu vrnjena le lastninska pravica na zemljišču.
V konkretni zadevi je bilo na podlagi tožnikovih navedb v postopku in v skladu z namenom opravljenih poti (stroški prihoda do kraja, kjer tožnik opravlja funkcijo člana nadzornega sveta) pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi davčni organ materialno pravo pravilno uporabil (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v zvezi z 3. členom Uredbe) in dejansko stanje pravilno ugotovil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - nepravdni postopek - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Toženka je upoštevala, da je C.C. tožnici nakazal denarna sredstva v višini 12.003,61 EUR, s katerimi lahko razpolaga, štela je tudi, da bi lahko tožnica razpolagala s sredstvi v višini 25.250,00 EUR, ki jih ima na računu premijskega varčevanja pri A. d.d., če bi tožnica dala soglasje k prekinitvi premijskega varčevanja. V zvezi z navedenim tožnici ni bila dana možnost izjave, kar se kaže v številnih vlogah, ki jih je tožnica posredovala sodišču tekom postopka in v katerih obsežno pojasnjuje razloge za nemožnost razpolaganja s tem premoženjem. Toženka se sklicuje na elektronsko korespondenco med pooblaščenkama obeh strank, ki jo je pridobila z vpogledom v spis N 23/2018. Iz slednje naj bi izhajala pripravljenost C.C., da se premoženjsko razmerje z obojestranskim sodelovanjem čim hitreje reši. C.C. naj bi bil pripravljen podati soglasje k prekinitvi premijskega varčevanja, s čimer bi se denarna sredstva pred koncem odpovednega roka tudi sprostila, tožnica pa tega noče. Toženka nemožnost razpolaganja s temi sredstvi vidi v sferi tožnice, kar je toženka ugotovila na podlagi podatkov iz drugega spisa, brez da bi pred izdajo izpodbijanega akta dala tožnici možnost, da se do teh ugotovitev opredeli.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Tožnik ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD pa je vložil dne 26. 5. 2017, torej po preteku zakonsko določenega roka, ki je iztekel 24. 7. 2013.
ZDLov-1 člen 4, 4/2, 7, 7/1, 42. ZUP člen 42, 237. Zakon o gozdovih (1985) člen 52, 52/3.
varstvo okolja - lovišča - dovoljenje za poseg v populacijo osebkov zavarovanih živalskih vrst - stranka postopka - sposobnost biti stranka
Lovišča s posebnim namenom so površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda, je logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz Zakon o divjadi in lovstvu ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - poslovodna oseba
Iz naknadno pridobljene odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 9548004 z dne 2. 8. 2016, zoper katero je bila tožnikova pritožba z odločbo št. 10301-1057662/2016 z dne 14. 10. 2016, zavrnjena, izhaja, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva gospodarske družbe A. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 dalje. Tožnikovi ugovori, da z izpodbijanimi odločbami določena zavarovalna podlaga (040 - družbeniki, ki so poslovodne osebe) ni pravilna, zato niso utemeljeni.
Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 495.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času odsvojitve - ugotavljanje davčne osnove - naknadna vplačila
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oz. popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oz., če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne določbe oz. do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oz. do začetka postopka o prekršku oz. kazenskega postopka.
ZIKS-1 člen 8, 8/3, 98a, 98a/1, 98a/4. ZUS-1 člen 7, 7/2, 40, 40/3.
podaljšanje premestitve obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - odločanje po prostem preudarku - adhezijski zahtevek
Po določbi tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 sodišče v primeru, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bil določen.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prekluzivni rok - prepozen zahtevek
Upravna organa sta ugotovila, da tožnica ob začetku uporabe ZPŠOIRSP ni imela vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za sprejem v državljanstvo RS, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica zahtevek za določitev denarne odškodnine podala dne 26. 4. 2018, to je po preteku triletnega roka, ki se je iztekel z dnem 18. 6. 2017, je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je zahtevek tožnice za določitev denarne odškodnine zavrgel kot prepozen, ravnal pravilno.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDoh-2 člen 90, 90/3, 132. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - povezana oseba - holding - izplačilo dividend - obdavčitev dividend - prikrito izplačilo dobička - navidezni posel - izogibanje plačilu davka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
Dejstvo, da je tožnica sama financirala svoj nakup s posojili novemu družbeniku, ki je ta posojila takoj porabil za delna poplačila kupnine, nato pa z zapiranjem teh posojil na način prerazporeditve delavcev, ki so opravili storitve, ki so bile osnova za terjatve družbe E. do tožnice, po presoji sodišča ne kaže, da bi imela družba E. zatrjevano funkcijo holdinške družbe v skupini, temveč na to, da je bila reorganizacija namenjena izognitvi uporabe predpisov o obdavčenju. Tudi na področju vodenja oziroma upravljanja po prenosu poslovnega deleža v tožnici ni prišlo do sprememb, saj je A.A. ostal prokurist v obeh družbah, druga dva družbenika pa sta bila poslovodji, obenem pa preko 80% lastniškega deleža v družbi E. iste osebe dejansko še vedno obvladujejo upravljavska upravičenja v obeh družbah, kar pomeni, da še vedno sprejemajo vse glavne poslovodne in upravljavske odločitve, tudi tiste, ki se nanašajo na tožnico.
Davčni organ je ugotovil, da so bile dotične fizične osebe deležne razdelitve premoženja tožnice, in sicer potom družbe E., ki je s tožnico povezana oseba; povezanost je torej argumentiral le v razmerju med tožnico in družbo E.. Ni pa davčni organ v tej zvezi niti ugotavljal okoliščin niti podal jasne utemeljitve o tem, zakaj se tožnici nalaga plačilo davka tudi v zvezi s tistimi plačili dotičnim fizičnim osebam, ki so bila izvršena iz sredstev iz naslova posojil, prejetih od družbe G.. Mestoma so iz izpodbijane odločbe sicer razvidne ugotovitve o tem, da ima družba E. delež tudi v družbi G. in da so nakazila dotičnim fizičnim osebam predstavljala zmanjšanje premoženja celotne skupine povezanih družb, tj. tožnice ter družb G. in H., vendar pa to po presoji sodišča ni zadosti konkretizirano glede na določilo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika
Organ za brezplačno pravno pomoč je upravičenki pravilno najprej določil prvo odvetnico in nato z drugo odločbo določil novo odvetnico. Ker sta bili na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešeni obe odvetnici, je tožnica neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč, ki jo je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžna vrniti.
davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor v zvezi z nezakonitostjo dvojne obdavčitve, saj v upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv.