brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - kazenski postopek - stroški postopka - lex specialis
Nezaključen kazenski postopek preprečuje toženki odločitev o tožničini prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe in po potrebi za dodelitev BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na navedeno je tožničina prošnja za BPP trenutno nerazumna, ker je preuranjena.
V ZKP je predviden način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka zaradi slabih gmotnih razmer, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba ZBPP. Odločanje o stroških je v pristojnosti kazenskega sodišča in o isti zadevi ne more odločati organ za BPP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe desetega in ne devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP razrešitev odvetnika ne bi pomenila izgube dodeljene BPP, moralo pa bi se dokazati, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni opravljala v redu, česar pa v navedeni zadevi tožnik ni dokazal. Iz listin upravnega spisa je namreč razvidno, da odvetnica A.A. ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP, tožniku BPP ni bila dodeljena in se zato uporabijo določbe tega zakona o neupravičeni prejeti BPP.
postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje
Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
ZUP člen 43, 43/3, 129, 129/1, 129/1-2, 274, 275, 275/1.
postopek evidentiranja urejene meje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP).
Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Tožnikova zahteva ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1. Navedena določba se nanaša na voznike in ne na voznike začetnike. Glede na 26. člen ZPrCP, kjer je že zakonsko določeno, da vozniku začetniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk, kar pomeni, da za voznika začetnika veljajo strožji pogoji. Glede na vsebino 50. člena Zvoz-1, ki se ne nanaša na voznika začetnika, se v ničemer ne posega v pravice tožnika kot mladega voznika. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na pravno praznino določbe 50. člena ZVoz-1 in da takšna ureditev ne more biti v škodo tožnika, saj mu izrecno daje to pravico.
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Davčni organ je pravilno zaključil, da tožnik ni dokazal, da bi imel na omenjeni presečni datum (1. 1. 2008) res gotovino v zatrjevani višini (500.000,00 EUR) oziroma ni dokazal, da bi v obdobju inšpiciranja dejansko prejel sredstva (v višini 185.000,00 EUR) od svoje matere. Davčni organ je razloge, zaradi katerih je sprejel tak zaključek, podrobno in izčrpno obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako se je do tožnikovih pritožbenih razlogov opredelil tudi pritožbeni organ. Z zaključki obeh organov pa se strinja tudi sodišče. Dokazno breme je namreč na tožniku, ki mora s predloženimi oz. predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - pritožba
Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju sodišča pa lahko obstoj ugovornega razloga izkažejo ne le v primeru, da dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem delu izvršilnega postopka, ampak tudi v primeru, da vlagajo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Še vedno gre namreč lahko za ugotavljanje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in presojo pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s tem vprašanjem.
sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja - ni upravni akt
Akti občine v postopku pogajanj za sklenitev (neposredne) pogodbe o podelitvi stavbne pravice predstavljajo akte poslovanja občine, s katerimi ta odloči v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem občine na podlagi ZSPDSLS. Zato tožničin predlog za obnovo postopka, končanega s sklepoma toženke, št. 478-0010/2015 z dne 13. 7. 2015 in št. 478-0010/2015 z dne 7. 10. 2015, ni dovoljen, saj v obravnavani zadevi ni bil izdan upravni akt oziroma sklepa nista bila izdana v upravni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).