Izpodbijana odločba ima v tolikšni meri pomanjkljivo obrazložitev, da se je ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka okoliščino, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč pogojeval s predhodnim zaslišanjem obeh izvedencev, kar je ključna okoliščina za odločitev, ali je bil upravni postopek za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sploh veljavno začet na podlagi vloge stranke, ali ne. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, tako da je ta ključna okoliščina ostala nerazjasnjena.
ZMZ-1 člen 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do obveščenosti
Tožnik v upravnem sporu s pavšalnim sklicevanjem na grdo ravnanje v kampu, slabo hrano, negostoljubnost Italijanov (četudi so jim ljudje na železniško postajo v Milanu prinašali hrano), o rasističnih socialnih delavcih, ki so ga zmerjali (čeprav je govoril o svojem prijatelju, socialnem delavcu), prostovoljnem delu (ki ni bilo prisilno) ter o nemožnosti izobraževanja ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je 18. 9. 2019 prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
registracija društva - pogoji za registracijo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - določna opredelitev
V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička.
Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - lex specialis
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev), bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je vzpostavila Slovenija z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.
Petindvajset mesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
ZIN člen 3, 24, 28, 32. ZVOP-1 člen 50. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - sklep o ustavitvi postopka
Če organ ugotovi kršitev predpisa, postopka ne sme ustaviti, ampak mora v izreku ugotoviti kršitev predpisa s strani zavezanca. V konkretnem primeru je inšpektor po izvedenem postopku ugotovil kršitev zakona, vendar te ugotovitve ni vključil v izrek, ampak zgolj v obrazložitev upravnega akta.
Dejstvo, da je kršitev ZVOP-1 že storjena, da gre za enkratno dejanje, ki ga z ukrepom ni mogoče (več) preprečiti, ne pomeni, da lahko organ v izreku akta odloči o ustavitvi postopka, v obrazložitvi pa ugotovi kršitev zakona, ker tega ni mogoče utemeljiti z nobeno zakonito metodo razlage predpisa.
Tožena stranka je kršila določila tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 28. člena ZIN v povezavi s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ker ni v izreku pač pa v obrazložitvi upravnega akta odločila o predmetu postopka, in se odločbe zato ne da preizkusiti.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - obrazložitev odločbe
Namen komasacije po ZKZ in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave.
Iz izpodbijanih odločb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oz. predlogom tožnikov. Prav tako niso bile obravnavane navedbe tožnikov, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnikov, kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve v skladu s Pravilnikom in ZKZ.
Ker ZG v primerih, kot je obravnavani (ko imata kupca ali več kupcev enak vrstni red), ne določa nadaljnjih kriterijev za izbiro, je tudi po oceni sodišča organ pravilno uporabil (po analogiji) četrti odstavek 23. člena (ta določa, da če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec kmetijsko zemljišče proda vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona), po katerem kupca izbere prodajalec. In ker je prodajalec C.C. izbral kot kupca A.A. in B.B., je organ pravilno temu tudi sledil.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca in v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, ponudi prednostno predkupnim upravičencem po ZG oziroma ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ in ZG omejujeta prodajalca le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogoj ponudbe, da se gozdna (ali kmetijska) zemljišča prodajajo skupaj s stavbnim zemljiščem, v kompletu, tudi ni v nasprotju z namenom ZG oziroma ZKZ, še zlasti, če gre za prodajo zaščitene kmetije.
ZIS člen 3, 3/1, 3/2, 107, 107/3. ZUP člen 144, 144/1, 144/3, 237, 237/2, 237/2-3.
igre na srečo - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku je mogoče odločiti le ob pogoju, da ni potrebno kakšno posebno dejanje postopka za ugotovitev pravno pomembnih dejstev (npr. stranka navede vsa dejstva in dokaze, potrebne za odločbo; odloča se le na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; dejansko stanje se da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ...). Besedilo "oziroma dejstev, ki so organu znana", je treba razlagati v smislu "splošno znanih dejstev" in ne dejstev, ki jih organ izve oziroma se z njimi seznani na podlagi opravljenega dejanja postopka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - relativna kršitev določb postopka
Toženka se v izpodbijanem sklepu ni opredelila do navedb o ubitih strankarskih kolegih in do podane lastnoročne izjave tožnika z dne 16. 9. 2019, vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da navedenih dejstev (tudi iz lastnoročne izjave) v prvotnem postopku brez svoje krivde takrat ne bi mogel uveljavljati.
Toženka je napačno uporabila prvi odstavek 64. člena in prvi odstavek 65. člena ZMZ-1, češ da je v tovrstnih zadevah dokazno breme izključno na tožniku in da pristojni organ ne sodeluje pri ugotavljanju dejanskega stanja, kar ni pravilna interpretacija ZMZ-1, saj je v nasprotju z določbo drugega in tretjega odstavka 40. člena Procesne direktive v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Kvalifikacijske direktive ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, kar pa v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta. Tožnik mora sam predlagati nove dokaze in navesti nova dejstva. Le, če jih tožnik (nepopolno) navede, ga mora toženka pozvati, da nepopolne trditve dopolni oz. jih pojasni, kar je skladno z načelom materialne resnice.
Tožnik je na zaslišanju ob zahtevi za uvedbo ponovnega postopka navajal tudi že navedena dejstva v zvezi s političnim azilom, tj. s smrtjo strankarskih kolegov in ogroženostjo v izvorni državi zaradi tega ter o zahtevi po pridobivanju informacij o korupciji na Ministrstvu za finance s strani C.C. ter očrnenju tožnika z njegove strani. Tako je toženka sicer storila relativno kršitev postopka, ko je navedla, da tožnik v svojem zahtevku ni navajal novih dejstev, ki pa po ugotovitvi sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost njene odločitve.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - ustavitev upravnega postopka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nova dejstva in novi dokazi - pravica do informiranosti - načelo sorazmernosti
V obravnavani zadevi je bil 7. 10. 2019 v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka opravljen osebni razgovor s tožnikom ob prisotnosti predstavnika PIC in tolmača. Iz zapisnika z istega dne je na prvi strani razvidno, da je uradna oseba tožnika obvestila, pod kakšnimi pogoji bi organ lahko uvedel ponovni postopek. Tako dokumentirana pojasnila so točna glede na zakonsko ureditev. Posebej je bil vprašan, če razume omenjena pojasnila, če razume tolmača in če želi, da je prisoten njegov zastopnik. Na vse to je odgovoril pozitivno. Na vsebinska vprašanja pa je odgovoril, da je razloge, zaradi katerih podaja zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, že navedel pri podaji prve in druge prošnje, izrecno je dodal, da podaja iste razloge; na izrecno vprašanje, ali obstajajo še kakšni razlogi ogroženosti, ki jih z razlogom še ni navedel pri prvih dveh prošnjah, pa je odgovoril, da ne obstajajo novi razlogi. Tožnik je tudi na vprašanje o morebitnih novih dokazih za njegovo preganjanje povedal, da nima nobenih dokazov, ki bi jih želel predložiti. V tej fazi osebnega razgovora je bil tožnik še enkrat s strani uradne osebe opozorjen glede na naravo postopka o pomenu novih dejstev in dokazov, vendar je tožnik dejal, da nima nič dodati. Sodišče tako ugotavlja, da v konkretni zadevi z vidika 64. člena ZMZ-1 izpodbijani akt nima pomanjkljivosti.
Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 4. ZMZ-1 člen 11.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - predložitev stroškovnika - rok za vložitev stroškovnika - pravnomočnost sodbe - pravočasnost predložitve stroškovnika - ustavnoskladna razlaga - svetovalec za begunce
Ustavno skladna je le taka razlaga 4. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce, da trimesečni rok, v katerem mora oziroma more svetovalec za begunce predložiti stroškovnik ministrstvu, prične teči z dnem, ko mu je vročena pravnomočna sodna odločba upravnega ali vrhovnega sodišča.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Za izjavo, s katero posameznik uveljavlja, da ni zavezanec za plačilo RTV prispevka, ne zadošča le navedba, da ni lastnik RTV sprejemnikov, kot je to navedel tožnik. Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je z avgustom 2016 ponovno postal zavezanec za RTV prispevek in to ostal tudi v letu 2017, torej v letu, za katerega ga RTV Slovenija z izpodbijano odločbo bremeni za plačilo tega prispevka.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi, če ni izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določata zakon in na njegovi podlagi izdani Pravilnik.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - zavrženje pritožbe
Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik RS ali dela prost dan v RS), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne.
Gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 so dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Nezadovoljstvo stranke z delom odvetnika brez presoje utemeljenosti takšnega nezadovoljstva prav gotovo ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki, kot rečeno, za prosilca prinašajo določene negativne posledice.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZCes-1 člen 2, 2/24, 3, 3/2.
razlastitev - javna cesta - kategorizirana javna cesta - lokalna cesta
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ pri ugotavljanju javne koristi na konkretni ravni upošteval vsa relevantna dejstva, na katera je opozorilo sodišče v tej sodbi in na katera so opozarjali tožniki že ves čas postopka z zatrjevanjem, da niso izpolnjeni kriteriji za kategorizacijo predmetne parcele. V ponovljenem postopku, v katerega se po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrača, se bo upravni organ moral ponovno opredeliti do obstoja javne koristi kot pogoja za razlastitev in s tem v zvezi po vsebini presoditi navedeni ugovor tožnikov.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov
Poseg v temelje ni poseg v posameznem delu stavbe, kot ga definira drugi odstavek 105. člena SPZ, temveč neposredno poseg v samo konstrukcijo objekta kot celote. V tem primeru pa (tudi ob predpostavki, da je na objektu vzpostavljena dejanska etažna lastnina) določb 122. člena SPZ ni mogoče uporabiti, temveč je treba uporabiti določbe 67. člena, ki se nanašajo na upravljanje s stvarjo v solastnini.
Tožnica stranske udeležbe tretje osebe ne more aktivno izposlovati, niti s predložitvijo novih dejstev oziroma dokazov (prva točka 260. člena ZUP). Stransko udeležbo – tudi v primeru obnove postopka – lahko zahteva le oseba, ki ji ta pravica gre. Vsako nastopanje v upravnem postopku je namreč pogojeno z varovanjem pravnega interesa, ki je po definiciji osebna korist. Tožnica torej lahko v upravnem postopku, enako pa tudi v zahtevi za obnovo tega postopka, varuje le svojo, ne pa tudi tuje pravne koristi.