NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04673
ZNP člen 70.URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 51, 51/3.
varstvo osebne svobode - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje
Kljub človekovi pravici do prostovoljnega zdravljenja in pravici do osebne svobode je dopustna tudi prisilna hospitalizacija ali pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji tudi take osebe, ki ogroža "samo" svoje življenje ali le sebi povzroča hudo škodo. Izpolnjena pa morata biti še dva pogoja: da taka oseba zaradi duševne bolezni ali zaradi duševnega stanja ni sposobna sama sprejeti zavestne odločitve o zdravljenju in če je tak ukrep nujno potreben zaradi varstva drugih ustavnih pravic take osebe, to je pravice do življenja, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in pravice do zdravstvenega varstva.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi kršitev pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - zaporedni časopisni prispevki - višina denarne odškodnine
Serija zapisov v isti reviji, ki ima svoj krog bralcev, ti zapisi pa sestavljajo trditev o istem - enem dejanju, pač ne terjajo, zlasti še, ker niti tožeča stranka ne zahteva odškodnine za duševne bolečine v zvezi z vsakim izmed njih, da bi sodišče ugotavljalo za vsak zapis, ali pomeni napad na čast in dobro ime tožnika in torej samostojen civilni delikt.
Zakonodajalec pri nas odmeri pravičnega denarnega zadoščenja ni pritaknil penalne in preventivne sestavine (kot ju upoštevajo ponekod drugod po svetu), ki bi opravičevala višjo odškodnino kot za duševne bolečine na primer zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti ali smrti bližnjega.
ZPP (1977) člen 7, 7/1, 7/2, 8, 219, 220, 220/1, 220/2, 237, 238, 238/1, 239, 243, 243/2, 271, 354, 354/1, 385, 385/3.URS člen 35, 37.KZ člen 148.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - dovoljenost dokaznega sredstva - poseg v zasebnost - pojem zasebnosti - varstvo pravic zasebnosti - tajnost pisem in drugih občil (telefon)
Neglede na to, ali se presojajo same po sebi ali s stališča varstva zasebnosti v širšem (ustavnopravnem) kontekstu, določbe Zakona o pravdnem postopku (predvsem 2. odstavek 243. člena, 1. odstavek 238. člena), narekujejo naslednji sklep: pravdna stranka se sme upreti zaslišanju priče o taki vsebini njenega (telefonskega) pogovora z drugim, glede katere bi sama imela pravico odkloniti izpoved zaradi razlogov iz 271. člena v zvezi s 1. odstavkom 238. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi bila izigrana pravica stranke, da odkloni izpoved.
Zvočni posnetek pogovora z drugim, ki ga napravi udeleženec pogovora, je treba načelno presojati povsem enako kot zapiske, ki si jih napravi o pogovoru, neglede na način zapisa in neglede na čas zapisa.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04406
URS člen 15, 15/3, 34, 39, 39/1.ZOR člen 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - svoboda izražanja (tisk) - pravica do osebnega dostojanstva
Pri presoji, ali je toženec z objavo članka na nedovoljen način posegel v tožnikovo pravico do osebnega dostojanstva je pomembno, da se ugotovi, ali temeljijo navedbe v članku na resničnih dejstvih in ali toženec z njimi obravnava vprašanja, pomembna za javnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04430
URS člen 34, 35. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17.ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 9, 10, 144.
pravica do osebnega dostojanstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - odklonitev sprejema
Ker v toženčevem sestavku ne gre za stvarno kritiko tožnikovega dela in se toženčeva subjektivna ocena ne opira na znanstvene in strokovne podatke, tudi očitek, češ da sodišči nista pravilno uporabili pravil znanosti in stroke in dovolili dokazov z ustreznimi izvedenci, ni utemeljen.
Čeprav je glede na obstoječo sodno prakso odškodnina relativno visoka, se sodišče strinja z obrazložitvijo v sodbi prvostopenjskega sodišča, da je bil tožnik sprva zaprepaščen, nato pa je dalj časa duševno trpel, ne le v okviru družine, temveč tudi v vseh odnosih s pacienti, študenti in v javnosti. Zlasti ga je bolel očitek o plagiatu njegove doktorske disertacije, ki implicira očitek, da visok družbeni položaj in ugled, ki ga je imel kot nosilec javne funkcije, ni sorazmeren s tožnikovo strokovno usposobljenostjo ter njegovimi moralnimi lastnostmi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - obstoj duševnih bolečin
Če gre objektivno gledano za razžalitev dobrega imena in časti, ne povzroči pa to duševnih bolečin tistemu, čigar dobro ime in čast sta bila razžaljena, odškodnina ne gre. Zaradi samega dejstva razžalitve, kakršnega sicer neko družbeno okolje sprejema kot razžalitev, "prizadetega" pa to ne moti tako močno, da bi duševno trpel, ne more uspešno uveljavljati denarne odškodnine na tej podlagi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - človekove pravice in temeljne svoboščine - okrnitev pravic osebnosti - pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - prosta presoja dokazov - odškodninska odgovornost sodnika - podlage za odgovornost - protipravnost
Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91) opredeljuje osebnostne pravice kot človekove pravice in temeljne svoboščine. Med temi je v 1. odst. 23. čl. posebej urejena pravica do sodnega varstva, ki vključuje tudi pravico do postopka brez nepotrebnega odlašanja. Kršitev pravic osebnosti je odškodninski delikt, odškodninska odgovornost kršitelja pa je podana, če so ugotovljeni skupno vsi elementi odškodninskega delikta.
Drugačna pravna in dejanska presoja višjega sodišča, zaradi katere je spremenjena ali razveljavljena sodba v instančnem postopku, ne pomeni sodnikovega protipravnega ravnanja.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04078
URS člen 15, 15/1, 15/3, 15/4, 35, 39, 42, 59. ZOR člen 157, 157/1. ZDru člen 7, 7/1. ZPP-77 člen 186, 187. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/1, 11. ZDru Zakon o društvih (1974) člen 8, 8/1.
denarna odškodnina - povzročitev škode - pravica do združevanja - ugotovitvena tožba - objava v tisku - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda znanosti in umetnosti (svoboda umetniškega ustvarjanja) - članstvo v združenjih - javnost delovanja - podatki o članstvu - komercialni oglas - prostozidarstvo
Če naj določba 157. člena ZOR doseže svoj namen, ne zadošča zgolj zahtevek na opustitev oziroma prepoved kršitve, ki še traja (glej A. Finžgar, Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1985, str. 47 in 48 ter A. Polajnar-Pavčnik, Temeljne pravice kot osebnostne pravice, v knjigi Temeljne pravice, Cankarjeva založba Ljubljana, 1997, str. 168). Glede na naravo kršitve in nevarnost, da se bodo kršitve ponovile, je potreben tudi zahtevek na preprečitev posega, uveljavljati je torej mogoče tudi prepovedno tožbo.
V 1. odstavku 15. člena Ustave je določeno, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Če torej varstva ni mogoče doseči na enega od načinov, ki jih določa zakon, ga je mogoče uveljavljati neposredno na podlagi ustave same.
Zasebnost ne zajema le "ozkega notranjega kroga posameznika in družine". Od primera do primera je treba ugotavljati vsebino tega pravnega standarda.
Potrebno je ločevanje članstva (ki ni javno) od združenja in njegove dejavnosti (ki sta javna).
Zahteva po objavi članstva nekega združenja lahko pomeni celo kršitev pravice do združevanja (42. člen ustave, 11. člen EKČP).
Članstvo v določenem društvu pred vdorom javnosti ni varovano tedaj, ko to deluje nezakonito in ogroža javnost. V takšnem primeru je seveda v splošnem interesu, da javnost izve, ali je to res ali ne in kakšna nevarnost grozi.
Komercialno področje na splošno ni izvzeto iz zaščite, ki jo zagotavlja 1. odstavek 10. člena EKČP, vendar pa mora biti stopnja zaščite manjša od tiste, ki je zagotovljena za izražanje "političnih" idej v najširšem pomenu, ker je svoboda izražanja v tem smislu tista, ki omogoča uveljavljanje vseh drugih vrednot iz konvencije.
Pri zdravniških posegih zdravnik ne ravna, kot je treba, oziroma je zdravniški poseg nedopusten, kadar:
1. je poslabšanje zdravja posledica nepravilnega (nestrokovnega)
zdravnikovega ravnanja ali 2. kadar je zdravnikovo ravnanje sicer strokovno popolnoma neoporečno, pa je kljub temu protipravno, ker zanj ni bilo bolnikovega soglasja.
ZZV bolniku izrecno zagotavlja poleg pravice do pojasnila glede diagnoze in terapije tudi pravico do pojasnila glede tveganja.
Privolitev bolnika v zdravniški poseg mora biti resnična in svobodna. Resnična in svobodna volja mora biti prosta vseh napak, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja.
Po določbi 104. člena morata biti za to, da za zdravniški poseg ni potrebno soglasje bolnika, kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. poseg mora biti nujen za ohranitev bolnikovega življenja 2. in bolnik mora biti v takem stanju, da ne more odločati sam.
Obseg pojasnevanja je odvisen od okoliščin posameznega primera, obsega pa pojasnilo diagnoze, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja.
Kadar zdravnik opravi zdravniški poseg lege artis, vendar brez veljavne privolitve bolnika, je mogoče škodo pripisati temu posegu le v primeru, če se zdravstveno stanje bolnika poslabša.
vzročna zveza - denarna odškodnina - duševne bolečine - aktivna legitimacija - povzročitev škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - povrnitev negmotne škode - podlage za odgovornost - sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - javna izjava
Če se določena izjava, ki bi lahko povzročila kršitev osebnostnih pravic, nanaša na skupino ljudi, nobene osebe med njimi pa ni mogoče individualizirati, neindividualiziranemu posamezniku ni mogoče nuditi pravnega varstva. Posameznik samo zato, ker se uvršča, prišteva, se čuti pripadnik določene skupine, nima pravnega sredstva za varstvo pred kršitvami pravic osebnosti nedoločenega števila ljudi te skupine. Osebnostne pravice njenih članov niso njegove pravice.
Izjava, dana širšemu krogu ljudi, vključuje najmanj tisto osebo, kateri je bila v živem dialogu dana, če sodi v ta širši krog. V takšnem primeru bi prišlo do pretrganja vzročne zveze le, če bi toženec jasno razmejil igralniški lobi od tožnika. Moralo bi torej iz njegove izjave izhajati, da je obdolžitev namenjena članom "njegove" skupine, ne pa njemu.
Ustava SRS člen 248. Zakon o temeljih sistema državne uprave člen 122.
odgovornost družbenopolitične skupnosti - odgovornost za ravnanje uradne osebe - policist - zloraba pooblastil - storitev kaznivega dejanja - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - okrnitev svobode - pravice osebnosti - višina odškodnine
Prav način izvršitve obravnavanega škodnega dejanja pomeni zvezo med vlogo, pozicijo in situacijo delavca na delu (v funkciji miličnika) in njegovim škodljivim dejanjem, saj brez te zveze drugi toženec ne bi bil v dejanski možnosti, da sploh stori škodno dejanje. Drugi toženec je zlorabil pooblastila. Prva tožena stranka pa odgovarja oškodovancu tudi za takšna ravnanja svojih uslužbencev.
pravica do povrnitve škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravice osebnosti - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - pasivna legitimacija - solidarna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - zavrnitev revizije
S tem, da so bili posnetki gole tožnice narejeni brez njene vednosti in z namenom, da se na TV objavijo izročeni prvotoženi stranki, kot tudi s tem, da so se posnetki, ki so bili narejeni brez soglasja tožeče stranke, tudi objavili, sta bila storjena posega v pravico osebnosti tožeče stranke, ki imata za posledico tudi nerazdelno odškodninsko odgovornost toženih strank. Revizijske trditve toženih strank, da ni podana njuna pasivna legitimacija (prvotožene stranke zato ne, ker je posnetke le objavila, drugotožene stranke pa zato ne, ker jih ni objavila ampak le posnela), zato niso utemeljene.