CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00046482
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 34, 35.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - preklic izjav - opravičilo - osebnostne pravice - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - pravica do zasebnosti - svoboda govora - zaničevalni namen - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - javni interes - metoda praktične konkordance - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00044335
ZPP člen 367a. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta obe sodišči v okoliščinah konkretnega primera ustrezno uravnotežili tožničino pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) s toženkino pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) ter s toženkino pravico do osebnega dostojanstva (35. člen Ustave RS), ko sta presodili, da je bilo protipravno ravnanje toženke, ko je hudo prizadeta zaradi smrti svoje psičke na tožnico (preko njenega novega delodajalca) naslovila očitke kot so: lažnivka, morilka, arogantna oseba brez čustev, slabič, neljubitelj živali in podobno, ter s tem, ko je fotografijo tožnice (s pripisom "L." in "K. zaradi prevelikega odmerka zdravil psička po treh dneh poginila") po pošti poslala še stricu tožnice A .L. in drugim (so) vaščanom tožnice ter nekaterim veterinarskim ambulantam po Sloveniji, ter s tem, ko je po telefonu poklicala tožničinega strica A. L. (misleč, da je oče tožnice) in ga zgolj spraševala po tožnici,
- ali sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da ni pomembno, ali je imela toženka utemeljen razlog verjeti, da je tožnica kot veterinarka odgovorna za smrt njene psičke zaradi nepravilnega zdravljenja in je to vplivalo na toženko, da se je proti tožnici ostro izražala,
- ali je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR v okoliščinah konkretnega primera pravilno odmerjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00045332
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - svoboda izražanja - poseg v čast in dobro ime - dolžna skrbnost novinarja - profesionalna skrbnost - novinarska etika - resničnost navedb - poročanje o kaznivem dejanju - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišč nižje stopnje o odsotnosti protipravnega ravnanja toženih strank materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00044186
URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 134. ZPP člen 180.
kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - kaznivo dejanje nasilja v družini - svoboda izražanja
Povzetek instantno zbranih vaških govoric v spornem članku, ki prikazujejo popačeno sliko o "slabem jabolku" v vasi, ni ničesar prispeval k razpravi o motivih, povodu ali ozadju dejanja in s tem k razumevanju dogodka. Cilj takega navidezno informativnega novinarskega diskurza je s "pikantnimi" podrobnostmi pritegniti bralca oziroma kupca časopisa, zato ne more biti v javnem interesu.
Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna. Zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.
Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Zahtevek je lahko do določene mere pomensko odprt, saj bi sicer toženka svojo obveznost zlahka zaobšla tako, da bi isto sporočilo javnosti posredovala z uporabo drugih izrazov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00039404
OZ člen 180. URS člen 32, 35. ZZZDR člen 211.
odgovornost socialno varstvenega zavoda - povrnitev nepremoženjske škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - poškodba zaradi padca - dolžno nadzorstvo - volja oskrbovane osebe - izraz volje - osebnostne pravice - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - svoboda gibanja - dopuščena revizija
V primeru neupoštevanja varovankine izjave, da ne želi imeti nameščene posteljne ograjice, bi prišlo do kršitve pravice do svobode gibanja (32. člen Ustave) v povezavi s 35. členom Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00038694
URS člen 39. OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - novinar - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - poslanec - Twitter - tehtanje ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - pravica do izjave - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A in B. B. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #..." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00037560
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 8. URS člen 35, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
revizija - pravni interes za revizijo - povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnih podatkov - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - relativna javna oseba - potek časa - izguba lastnosti - objava na svetovnem spletu - umik objave - arhiv objav - izbris podatkov - pravica do pozabe - sodna praksa SEU - sodba praksa ESČP - dopuščena revizija
S pravico do pozabe se označuje pravica osebe, da zahteva izbris določenih osebnih podatkov oziroma informacij, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati. Učinek umika člankov v omejeno dostopen arhiv je skoraj enak izbrisu, saj se s takšnim tehničnim ukrepom lahko izključi pravica do informiranja pomembnega dela naključnih uporabnikov interneta in iskalcev aktualnih novic. Tudi za takšno omejevanje svobode izražanja in informiranja morajo zato obstajati utemeljeni razlogi.
Posameznik po izteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, ne izgubi lastnosti javne osebe. V zvezi s tem dogodkom bo vedno ohranil tak status. Udeležbe v dogodku pač ne more izključiti za nazaj. Drugo pa je vprašanje, ali je po poteku tega dogodka upravičen do anonimnosti in varovanja osebnih podatkov. Odgovor nanj ni enoznačen in je odvisen od vsakokratnih okoliščin primera, zlasti pomena samega dogodka, vloge osebe v javnem življenju in siceršnjega njenega vedenja in nastopanja v javnosti, interesa javnosti do dostopa informacije v določenem času po preteku dogodka, vsebine in oblike objave.
Pretirana in v nasprotju s poslanstvom medijev bi bila zahteva, da sami sprotno, vsakodnevno preverjajo aktualnost svojih preteklih objav, so pa to dolžni zahtevo upravičene osebe in tedaj po potrebi tudi ustrezno ukrepati.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00030611
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizija
Judikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije (število bralcev). Tudi kadar gre za rumeni tisk je torej treba tehtati pravici iz 8. in 10. člena EKČP - pravici do zasebnosti (ali varstvu ugleda) ni mogoče samodejno zagotoviti prednosti. V okviru svobode izražanja so nenazadnje varovani tudi prispevki, ki so namenjeni le zabavi in zadovoljevanju radovednosti. Vendar v teh primerih svoboda izražanja uživa nižjo stopnjo zaščite in jo je treba razlagati ožje.
OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00028676
URS člen 19, 21, 34, 35, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 23. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3. OZ člen 134. ZPP člen 1, 23.
procesne predpostavke za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - plačilni nalog - postopek o prekršku - drugo primarno sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - ni upravni akt - ravnanje policije - kršitev osebnostnih pravic - oblika tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - ugotovitveni zahtevek - pravdni postopek - odstop stvarno pristojnemu sodišču
Niti dejanje policistov v obravnavanem primeru niti izdani plačilni nalog, ki ga je PP Slovenske Konjice izdala v postopku o prekršku, ne predstavljata upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Za ugotovitev nezakonitosti plačilnega naloga oziroma za njegovo odpravo je zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Sodno varstvo osebnostnih pravic je na podlagi 1. člena ZPP zagotovljeno v civilnem sporu po pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00024553
OZ člen 179. URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11.
osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen v obliki denarne odškodnine po 179. členu OZ. Gre za pravico, katere vrednota se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00022382
ZPP člen 142, 142/4, 318. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - tehtanje ustavnih pravic - protipravnost - zamudna sodba - osebna vročitev - vročanje v hišni predalčnik - velikost poštnega predalčnika - velikost poštne pošiljke - fikcija vročitve - nastop fikcije - povrnitev nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ker je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben), in ali mora biti naslovnik v takšnem primeru na vrnitev konkretne pošiljke sodišču posebej opozorjen,
- ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A. in B. B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00020150
URS člen 15, 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. ZPP člen 373.
odškodninska odgovornost - protipravnost - človekove pravice - pravica do zasebnosti - pravica do časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - test sorazmernosti - praktična konkordanca - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izjava politika - izjava novinarja - tajnost podatkov - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - zasebnik - relativno javna oseba
Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami (pravico do zasebnosti, časti in dobrega imena na eni strani ter pravici do svobode izražanja na drugi strani) civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP - navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivim dejanjem razžalitve in žaljive obdolžitve je bila v zadnjem času presežena.
Izjavam politikov je priznana enako stopnjo varstva, kot gre izjavam novinarjev.
V primerih, ko zaradi zavarovanja zasebnosti ali drugih človekovih pravic pride do omejitve svobode izražanja je ESČP v dveh prelomnih zadevah, in sicer Von Hannover proti Nemčiji (št.2) in zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji, izoblikovalo ključna merila za razreševanje kolizije med temi pravicami. Ta merila so: 1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; 2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; 3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; 4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; 5) vsebina, oblika in posledice objave; 6) teža naloženih sankcij.
Ugotovitev, da je toženec s sporno izjavo posegel v tožnikovo zasebnost ali njegovo čast in dobro ime, sama po sebi ne zadošča za oceno o njeni protipravnosti in nedopustnosti. Protipravnost izjave je treba presojati ob upoštevanju stališč in kriterijev, ki jih je izoblikovala praksa ESČP.
Ni šlo za tipične tajne podatke, ki nastanejo pri rednem delu obveščevalno - varnostne službe, ampak za domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale znotraj SOVE. Te pa se pred javnostjo ne smejo skriti pod pretvezo, da gre za tajne podatke.
Utemeljitev nižjih sodišč, da ni bilo nobene potrebe po vnovičnem prebiranju starih poročil, ki se nanašajo na afero A. oziroma da to ni bilo niti nujno niti primerno, ker so o tem že tekli drugi postopki, pomeni grob poseg v pravico do svobode izražanja in je kot taka nesprejemljiva tako s strani domače ustavno-sodne prakse kot tudi prakse ESČP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00019776
ZPP člen 181. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39, 39/1.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - praktična konkordanca - športna dejavnost - trener - kritika javne osebe - relativno javna oseba
Toženec ni postavil kategorične izjave o tožnikovi vpletenosti v prirejanje rezultata predmetne tekme. Izrazil je le sum, pa še to z zelo previdno izjavo, ki ni direktno obtožila tožnika, da je ravnal nemoralno. Šlo mu je zgolj za to, da vpliva na razpravo o zadevi, ki je bila nedvomno javnega pomena oz. v javnem interesu (poštenem ravnanju v športu) in nikakor ne za žalitev oziroma sramotitev tožnika. Slednji pa je bil glede ravnanj pri opravljanju svoje funkcije športnega trenerja kluba, ki sicer ne spada v krog javnih osebnosti absolutnega značaja oziroma oseb par excellence (na primer politiki), ki so kot predstavniki najpomembnejših družbenih funkcij in zato v največji meri od vseh povezani z javnim interesom, najbolj lahko podvržene kritiki, oziroma morajo trpeti najširše meje kritike, temveč spada kot javna oseba iz popularne poklicne športne dejavnosti, v lokalnem okolju in širše, v drugo kategorijo – relativnih javnih oseb, vendarle dolžan trpeti širše meje še sprejemljive kritike, ki je v javnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00017801
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - objektivna žaljivost - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00016955
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 179. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - okrnitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - rumeni tisk - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kakšni so kriteriji dopustnosti posegov v osebnostne pravice zlasti v zasebnost, čast in dobro ime), ko gre za rumeni tisk, in ali jih je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo,
- ali je šlo v obravnavanem primeru za prekomeren poseg v tožničine osebnostne pravice,
- ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da članku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati senzacionalističnega načina poročanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00016537
OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 7, 7/1, 212.
povrnitev nepremoženjske škode - mediji - kršitev osebnostnih pravic v tisku - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost - odgovornost izdajatelja - pravica do svobode izražanja - medijska svoboda - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - dobra vera - novinarska etika - razkritje vira informacij - anonimnost vira informacij - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dokazovanje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dopuščena revizija
V judikaturi ESČP je utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Gre za eno temeljnih dolžnosti novinarjev, ki se je razvila iz bistva in nujnosti novinarskega dela. Za svobodo tiska je namreč informiranje javnosti s pomočjo anonimnih virov ključnega pomena. Mnoga pomembna novinarska razkritja temeljijo prav na virih, ki so informacije pripravljeni posredovati le v primeru zagotovitve njihove anonimnosti, medtem ko uradnih informacij ne želijo dati niti pozneje sodelovati pri dokazovanju v sodnih postopkih. Z onemogočanjem poročanja na podlagi anonimnih prijav oziroma virov bi lahko bila prizadeta pomembna vloga tiska kot varuha demokracije in njegova zmožnost javnosti posredovati informacije, posledično pa bi bila okrnjena zmožnost javnosti preko tiska izvrševati nadzor nad ravnanjem oblasti. Pravice zagotoviti anonimnost informantov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot del pravice javnosti do obveščenosti.
Po kriterijih ESČP se ocena, ali je imel novinar utemeljen razlog verjeti v objavljena dejstva oziroma ali je bil v dobri veri, ne preverja z razkritjem identitete vira in tehtanjem o njegovi kredibilnosti oziroma zanesljivosti. Vira ni dolžan razkriti in ga k temu v pravdnem postopku ni mogoče niti prisiliti. Vendar pa je dejstvo, da članek temelji na anonimnem viru, ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji novinarske skrbnosti. Novinar se odgovornosti za posredovane neresnične podatke namreč ne more razbremeniti le s sklicevanjem, da mu jih je posredoval "zanesljiv" anonimen vir.
načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja -
ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 31/1-2. URS člen 39, 40, 74.
pravica do popravka po določbah Zakona o medijih - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - vsebina popravka - sporočilni pomen besedila - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - kolizija ustavnih pravic
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja prispevka in vsebino objave. Sicer bi se popravek kot celota sprevrgel v pravno nezavarovano pravico dostopa do medijev.