ZPotK-1 člen 30, 30/3, 30/3-1, 30/3-2, 30/3-3, 30/3-4, 44.
dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - pogoji za izdajo dovoljenja - preverjanje pogojev - nekaznovanost vlagatelja
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev dajanja potrošniških kreditov se za vse dajalce teh kreditov preverja vsake tri leta.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti upoštevanja okoliščine, da je bil vlagatelj kaznovan za prekršek po prejšnjem ZPotK, pa je pomembno le, ali enako ravnanje kot prekršek opredeljuje tudi ZPotK-1 in ali hkrati določa, da se vloga za izdajo ali podaljšanje dovoljenja zavrne, če je vlagatelj kaznovan za tak prekršek.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - potovanje skozi varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik, ki je bil prijet pri mejni kontroli na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova na vlaku, ki vozi na relaciji Zagreb – Salzburg, je imel pri sebi železniško vozovnico za relacijo Beograd - Ljubljana, za vožnjo preko Zagreba in Dobove in je bil torej najden dokaz o zadrževanju na ozemlju Republike Hrvaške. Tudi zgolj potovanje (z vlakom) skozi varno tretjo državo pomeni nahajanje v tej državi. Sicer pa je tožnik, ko je prečkal državno mejo med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško, moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi, najverjetneje je z njimi prišel v stik tudi pri prestopu hrvaško - slovenske meje, zato obstaja zveza med tožnikom in zadevno tretjo državo - Republiko Hrvaško.
Pojem „nahajati se“ je treba razlagati tudi ob upoštevanju določb Postopkovne direktive ter vsakem primeru utemeljiti, zakaj so ti pogoji izpolnjeni. V obravnavanem primeru je bila zveza med tožnikom in Republiko Hrvaško v smislu določila 27. člena Postopkovne direktive vzpostavljena s tem, da se je v Republiki Hrvaški nahajal - da se je skoznjo peljal (na vlaku), pri čemer se je vozil več ur, na tej poti pa je moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi.
Ni dokazov o tem, da bi bilo tožniku ob vrnitvi na Hrvaško kršeno načelo nevračanja, omejen dostop do azilnega postopka ter možnost pridobiti zaščito, prav tako pa ne bi bilo ogroženo življenje ali osebnost zaradi rase, vere, državljanstva, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Toženka se pri svojem zaključku, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, sklicuje na presojo pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje in njene obrazložitve. Takšno stališče pa ni v skladu z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, v čem se to očitno nesorazmerje kaže glede na dejansko stanje stvari, prav tako pa tudi ni razvidno oz. ni očitno, da tožnik izrablja možnost za BPP.
Ni mogoče govoriti o neskladni gradnji v primeru, ko se objekt zgradi na mestu, ki ni identično s tistim, ki je določen (tudi z odmiki od sosednjih zemljišč) v gradbenem dovoljenju.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v upravnem postopku odpravljena odločba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Za upravni spor mora biti izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z upravnim aktom vsebinsko odločeno o zahtevku tožnika. V obravnavani zadevi pa je bil prvostopenjski akt – delna odločba prvostopenjskega organa v celoti odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa ter o zahtevku tožnice odločeno s 3. točko izreka drugostopenjske odločbe. V zadevi torej v okviru izpodbijanja odločbe, ker tožnica izpodbija 4. in 6. točko prvostopenjske odločbe, ni izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z izpodbijano odločbo vsebinsko odločeno o zahtevku tožnice.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odlog izvršbe - nezakonito izdan sklep o ustavitvi postopka - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Iz upravnega spisa izhaja, da je Kmetijska inšpekcija z dne 19. 12. 2011 izdala sklep, s katerim je izvršilni postopek zoper stranko v postopku ustavila. Svojo odločitev je oprla na določbo prvega odstavka 293. člena ZUP, ki med drugim določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je Upravno sodišče s sodbo št. I U 108/2011 odločilo, da se odločba Kmetijske inšpekcije odpravi, kar pomeni, da je bil z izdano pravnomočno sodbo odpravljen oziroma razveljavljen izvršilni naslov. To pomeni, da si tožnica s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev upravnih organov glede odloga izvršbe, svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Stranka je lahko uspešna pri dokazovanju lojalnosti osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, zgolj v primeru, če ponudi navedbe in dokaze o časovno kontinuiranih ravnanjih, ki brez dvoma izpričujejo lojalnost te osebe interesom slovenskega naroda, in ki tako izničijo negativni pomen članstva osebe v organizacijah Kulturbund in Štajerska domovinska zveza. V konkretnem postopku pa iz izjav strank in izpovedi prič ne izhaja, da je za izpodbitje domneve nelojalnosti izkazano zadostno aktivno ravnanje imenovanega v korist slovenskega naroda, da bi zadostilo standardom, navedenim v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 1088/2003. Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti imenovanega, ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ niti ni bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije.
ZKC člen 1, 8, 8/1, 11, 17. Uredba o prevzemanju azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 1, 1/1, 3, 4.
S tožničino razlago oblikovanja njene cene storitev prevzema odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov bi bil namen ukrepa kontrole cen glede na 8. člen ZKC izničen in tako neučinkovit v razmerju do udeležencev na trgu, na katerem se ta storitev opravlja.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - domneva umika prošnje za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Sodišče tožnika ne more zaslišati, ker je samoiniciativno zapustil Slovenijo preden se je iztekel rok za odločitev sodišča. Tožnik je bil namreč izbrisan iz evidence 18. 6. 2012, tožba pa je bila vložena dne 21. 6. 2012, torej v času, ko tožnika ni bilo več v Sloveniji. Sodišče je tožbo zavrglo, saj je imelo zadostno dejansko podlago za presojo, glede na konkretne okoliščine primera v zvezi s samovoljno zapustitvijo azilnega doma in predhodno informiranostjo tožnika o dolžnostih prosilca in posledicah v primeru takšnega ravnanja, da izpodbijani akt ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Po notranjem pravu Slovenije velja, če stranka nima več potrebnega pravnega interesa za tožbo, potem tudi ne more sodišče po vsebini odločati o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Ker je sodišče tožbo zoper izpodbijani akt zavrglo, zahteva za izdajo začasne odredbe pa je odvisna od obstoja procesnih predpostavk za tožbo, je tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica, ki je samska oseba, ima poleg stanovanja, v katerem živi, v lasti tudi stanovanje, v katerem ne živi. To drugo stanovanje se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - stečajna masa
Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka v sorazmernih deležih. Če ni obstoja stečajne mase za vsaj delno poplačilo upnikov, je postopek stečaja nerazumno sprožati.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Uradni zaznamek, ki ga zahteva tožnik, je dokument, ki ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre zaradi varstva osebnih podatkov, ki jih dokument vsebuje, za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
poštne storitve - oplenjena poštna pošiljka - spor glede odškodnine - odškodnina za izropane vrednostne pošiljke - izplačana odškodnina v državi članici EU
Določbo četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, kadar gre za univerzalno poštno storitev, je treba razlagati v pomenu, da tudi za uporabnika nezadovoljivo rešena zadeva predstavlja podlago za vložitev zahteve za rešitev spora na Agencijo a pošto in elektronske komunikacije (načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami, 4. člen PEU).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - odškodnina družinskemu članu
Zahtevek tožnika v pravdnem postopku je bil zavrnjen, njegova mati pa je prejela odškodnino in ker je v skladu s 23. členom ZBPP tožnika in njegovo mater treba šteti kot družinska člana, se je s pridobitvijo odškodnine premoženjsko stanje tožnikove družine izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan. Pri izbiri direktorja javnega zavoda namreč ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Organ, ki je pristojen za imenovanje, pa ima pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le glede bistvenih kršitev razpisnega postopka in glede preverjanja izpolnjevanja predpisanih pogojev izbranega kandidata.
razlastitev - zahteva za razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - razlastitveni elaborat - nepopolna vloga
Razlastitveni elaborat mora biti po 98. členu ZUreP-1 priložen zahtevi za razlastitev. Ker v predmetni zadevi ni bil, bi moral prvostopenjski organ vlagatelja zahteve pozvati, da zahtevo dopolni. Navedeno velja tudi v primeru, ko se predlaga izvedba pripravljalnih del po 101. členu ZUreP-1, saj se parcelacija opravi prav na podlagi razlastitvenega elaborata.
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine člen 94, 94/1, 94/1- 1.
soglasje za priključitev na električno omrežje - pogoji za izdajo soglasja - lastništvo kablovoda - lastni vod
Določba prve alinee prvega odstavka 94. člena Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, ki določa, da mora biti končni odjemalec na zbiralke sistemskega operaterja priključen z lastnim vodom, ne pomeni, da mora biti končni odjemalec (edini) lastnik kabla oz. kablovoda, ki poteka do odjemnega mesta, ampak pomeni, da mora biti na navedene zbiralke priključen z vodom, ki ga uporablja le on oz. ki služi le njegovemu odjemnemu mestu.
ZDT člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 23. ZSS člen 29. ZUP člen 214.
imenovanje državnega tožilca - postopek imenovanja - mnenje državnotožilskega sveta - obrazložitev odločbe
Po izdaji mnenja, ki ga državnotožilski svet izda na podlagi drugega odstavka 20. člena ZDT, in po prejemu pripomb prijavljenih kandidatov, ZDT ne predvideva nobenega postopka, na podlagi katerega bi bil državnotožilski svet dolžan po prejemu pripomb in preučitvi le teh, ponovno vročati prijavljenim kandidatom mnenje z možnostjo dajanja pripomb, pač pa predvideva le izdajo dokončnega mnenja, kot je to določeno v četrtem odstavku 20. člena ZDT.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - razpolaganje z dokumnetacijo
Občina Mengeš je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale, kar izhaja iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Organ v času ustanovitve oziroma razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oziroma 1969. Svojo odločitev je tožena stranka pravilno oprla tudi Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi, ki določa, da se zazidalni načrti občin hranijo 30 let. Po poteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se nato zazidalni načrti po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - osebni stečaj - stečajna masa
Če dolžnik nima dohodkov in premoženja, iz katerega bi lahko bili poplačani upniki, sodišče ne dovoli začetka stečajnega postopka. V takšnem primeru dolžniku za uvedbo postopka osebnega stečaja tudi ne more biti dodeljena brezplačna poravna pomoč.