brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca - register nepremičnin
Uporaba podatkov GURS glede vrednosti nepremičnin, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, je (načeloma) pravilna. Sicer je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnine od tiste, ki jo vsebujejo javne evidence, vendar je tožnica v tožbi zgolj pavšalno navajala, da dejanska vrednost nepremičnin ni 15.647,00 EUR, ker so te v slabem stanju in da to smiselno izhaja tudi iz ugotavljanja vrednosti, kot jo določa Zakon o davku na promet nepremičnin. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi bila vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena in da je v zvezi s tem pri GURS ukrepala, oziroma ne navaja drugačnih konkretnih podatkov o vrednosti nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Tožnik v postopku oprave preiskovalnih dejanj ne bi uspel izkazati, da so policisti nevestno opravljali svoje delo, saj iz sklepa Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki temelji na uradni dokumentaciji policije in pričah, izhaja ravno nasprotno. Zgolj tožnikove predstave oziroma prepričanje o tem, kako bi policisti morali ravnati ob njegovi prijavah, pa ne predstavljajo materialne podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma nimajo verjetnih izgledov za uspeh.
Prvi odstavek 24. člena ZVPot določa generalno klavzulo o tem, kaj se šteje za nepošten pogodbeni pogoj, tretji odstavek omenjenega člena pa primeroma določa, kaj se zlasti šteje za nepošten pogodbeni pogoj.
Glede trditve, da gre v danem primeru pri plačilu stroškov opomina oziroma spornem strošku upravljanja s terjatvami za dva povsem ločena instituta in posledično za spoštovanje 27.a člena ZVPot, sodišče pripominja naslednje: Strošek izvensodne poravnave oziroma morebitnega vlaganja elektronskih izvršb (kar naj bi strošek upravljanja s terjatvami po navedbah tožeče stranke predstavljal), je samostojen strošek izvensodnega postopka oziroma postopka sodne izterjave, kolikor do takega postopka sploh pride. Zaračunavanje stroška, ki dejansko še ni nastal in ki se ga zato zaračunava še v okviru opomina, predstavlja nedovoljen poskus izigravanja določbe 27.a člena ZVPot. Zato ga v tej fazi postopka lahko opredelimo zgolj kot strošek opomina.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahteve
Tožnik z zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, pri tem pa smiselno zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot je dejansko stanje, na katerega je tožena stranka presojala uporabo materialnega prava. V okviru navedenega izrednega pravnega sredstva pa je mogoče uveljavljati, da je bil materialni predpis uporabljen napačno le glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Ni pa mogoče v okviru navedenega izrednega pravnega sredstva uveljavljati napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZSRR-2 člen 24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - vpogled v ocenjevalne liste - odgovor na tožbo - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijani sklep je bistveno pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov za odločitev, kot se to zahteva po določbah javnega razpisa ter predpisov, ki so podlaga za njegovo izvedbo (Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS v zvezi z določbami ZSRR-2), izhaja pa tudi iz primerne uporabe ZUP v postopkih dodeljevanja javnih sredstev. Iz razlogov mora biti namreč razvidno, zakaj je bila vloga zavrnjena, kar v konkretnem primeru pomeni, da ni dovolj, da je navedeno število doseženih točk po merilih iz razpisa, temveč mora biti navedena tudi podlaga oziroma razlogi za takšno oceno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste pomanjkljive obrazložitve ne more popraviti oziroma nadomestiti. Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne odpravi. Nekaj več razlogov vsebuje odgovor na tožbo, ki pa ga pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati, saj ne more nadomestiti razlogov izpodbijane odločbe. Čim so razlogi pomanjkljivi do te mere, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje njeno odpravo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravila postopka
ZBPP ne vsebuje posebnih določb, ki bi za odločanje o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči narekovale drugačen način vodenja postopka od tistega, ki ga določa ZUP. Zato bi moral pristojni organ za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev in ki niso splošno znana, od stranke – tožnika zahtevati, da predloži ustrezne dokaze oziroma da izkaže, da ustreznih dokazov (potrdil pristojnih organov) ni mogel dobiti, ter šele nato nadaljevati in zaključiti postopek.
ZDoh-2 člen 35, 35/1, 35/4, 123, 123/2, 127, 127/2.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - delodajalec - glavni delodajalec - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Po drugem odstavku 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena ZDoh-2, preračunana na 1/12 leta, če je dohodek dosežen pri glavnem delodajalcu, ki ga zakon na tem mestu opredeli kot delodajalca, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Pojma delodajalec in dohodek iz zaposlitve (kamor se uvršča tudi dohodek iz delovnega razmerja) pa sta opredeljena v 35. členu ZDoh-2.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožniku odločba, s katero je bil postopek končan vročena 10. 6. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 11. 7. 2011 (ponedeljek). Rok se je sicer iztekel na nedeljo, 10. 7. 2011, vendar se v takem primeru na podlagi četrtega odstavka 111. člena ZPP šteje, da se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to pa je ponedeljek, 11. 7. 2011. Glede na navedene zakonske določbe bi bila tožba pravočasna, če bi najkasneje tega dne (11. 7. 2011) bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
Že v obrazložitvi odločbe druge stopnje je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, kako je potekalo točkovanje in kako oziroma zakaj so bile na točkovalnem zapisniku popravljene posamezne postavke. Iz listin v upravnih spisih jasno izhaja, da pri tem ni šlo za nedopustno naknadno popravljanje že dodeljenih točk, temveč za točkovanje tožnikovih bivalnih razmer pri ogledu, pri katerem je komisija ugotovila drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na število doseženih točk, niso utemeljeni. Ustrezna zdravniška potrdila (o obolenjih dihal) so bila predložena samo za otroke. Za dodelitev točk iz naslova zdravstvenih razmer za dva odrasla družinska člana že zato ni bilo zadostne podlage. Glede na vsebino zdravniških potrdil tudi ni slediti tožbenemu predlogu za zaslišanje lečečega zdravnika. Nadaljnji pogoj za to, da se točkujejo zdravstvene razmere, je, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. S tem pogojem je bil tožnik seznanjen že z vsebino razpisa, zato ne drži trditev, da mu ni bilo omogočeno dokaz(ov)ati prisotnosti vlage v stanovanju in da je bil zato kršen postopek. Tožnik je imel glede na vsebino razpisnih pogojev ne le možnost, temveč celo dolžnost, da zatrjevane okoliščine dokaže že ob oddaji vloge. Ker tega ni storil niti po pozivu k dopolnitvi vloge, se je dejansko stanje utemeljeno ugotavljalo s točkovanjem stanovanja oziroma s komisijskim ogledom. Prisotnosti vlage pa tudi ne izkazuje mnenje izvedenca, ki ga je predložil tožnik (šele) v pritožbenem postopku.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 111, 111/4, 112.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikom po pooblaščeni odvetniški pisarni odločba drugostopenjskega organa vročena 5. 4. 2012, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 7. 5. 2012 ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožniki pa so po pooblaščeni odvetniški pisarni tožbo vložili 8. 5. 2012, in sicer je bila tega dne oddana na pošto in poslana priporočeno. To pa pomeni, da je bila tožba vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
Sklep tožene stranke, s katerim je vršilec dolžnosti dekana razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, kjer je bilo odločeno tudi, da se postopek imenovanja dekana začne 5. 10. 2012 je v obravnavani zadevi upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka
Obnova postopka je mogoča glede postopka v določeni upravni zadevi, ki se je končal z dokončno odločbo, zato bi organ moral v izreku jasno določiti, zoper katero odločbo se postopek obnovi.
Zakonski pogoj za obnovo postopka je tudi pravočasnost obnove. Za preizkus pravočasnosti navedba „ob zaključevanju projekta“ ne zadošča.
V sklepu o uvedbi bi organ moral kot verjetno izkazati navedbo, ki jo je stranka navajala v postopku do izdaje sklepa o odobritvi sredstev, njeno neresničnost (dejstva, ki neresničnost navedbe utemeljujejo) in vpliv le-te na izdajo za stranko ugodne odločbe. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve zakonskih pogojev za obnovo postopka, je v smislu popolnosti obrazložitve nezakonit.
Neutemeljen je tožbeni ugovor nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je tožnica dejstva glede svojih zdravstvenih težav in z njimi povezanimi stroški (izjemna brezplačna pravna pomoč) navedla šele v tožbi.
ZGO-1 člen 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11-5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skedenj - kmetijska dejavnost investitorja
Tožena stranka je skladno z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, PUP in 74.c člena ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za skedenj ugotavljala, ali se investitor (tožeča stranka) ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali bo objekt, ki ga namerava graditi, namenjen opravljanju kmečkih opravil. Vendar pa sodišče meni, da je iz zbranih dokazov napravila vsaj preuranjen zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, saj iz zbranih dokazil izhaja, da ima registrirano kmetijsko gospodarstvo, registrirane GERK-e, dovoljenje za obnovo vinograda, je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina in ima potrdilo kmetijske šole.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine - lastništvo nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje, ko je pri presoji finančnega pogoja upoštevala vrednost celotne nepremičnine, čeprav je prosilec lastnik zgolj 1/3.
ZUP (1986) člen 267, 267/1, 267/1-1. ZID člen 2, 6.
ničnost odločbe - ničnost odločbe inšpektorja za delo - stvarna pristojnosti sodišča
Tožena stranka je odločbo inšpektorja za delo pravilno izrekla za nično, saj je bila z njo naložena odprava odločb, za presojo katerih je pristojno delovno sodišče.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnici odločba, s katero je bil postopek končan, vročena 17. 5. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 16. 6. 2011. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
Ni mogoče govoriti o neskladni gradnji v primeru, ko se objekt zgradi na mestu, ki ni identično s tistim, ki je določen (tudi z odmiki od sosednjih zemljišč) v gradbenem dovoljenju.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - potovanje skozi varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik, ki je bil prijet pri mejni kontroli na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova na vlaku, ki vozi na relaciji Zagreb – Salzburg, je imel pri sebi železniško vozovnico za relacijo Beograd - Ljubljana, za vožnjo preko Zagreba in Dobove in je bil torej najden dokaz o zadrževanju na ozemlju Republike Hrvaške. Tudi zgolj potovanje (z vlakom) skozi varno tretjo državo pomeni nahajanje v tej državi. Sicer pa je tožnik, ko je prečkal državno mejo med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško, moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi, najverjetneje je z njimi prišel v stik tudi pri prestopu hrvaško - slovenske meje, zato obstaja zveza med tožnikom in zadevno tretjo državo - Republiko Hrvaško.
Pojem „nahajati se“ je treba razlagati tudi ob upoštevanju določb Postopkovne direktive ter vsakem primeru utemeljiti, zakaj so ti pogoji izpolnjeni. V obravnavanem primeru je bila zveza med tožnikom in Republiko Hrvaško v smislu določila 27. člena Postopkovne direktive vzpostavljena s tem, da se je v Republiki Hrvaški nahajal - da se je skoznjo peljal (na vlaku), pri čemer se je vozil več ur, na tej poti pa je moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi.
Ni dokazov o tem, da bi bilo tožniku ob vrnitvi na Hrvaško kršeno načelo nevračanja, omejen dostop do azilnega postopka ter možnost pridobiti zaščito, prav tako pa ne bi bilo ogroženo življenje ali osebnost zaradi rase, vere, državljanstva, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za neposredno rabo vode - vodni mlin - skladnost z načrtom upravljanja voda
Nameravana posebna raba vode v konkretni zadevi ni skladna z načrtom upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Ta je bil sprejet z Uredbo, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli na odsekih vodotokov, pomembnih za določitev referenčnih razmer, značilnih za ta tip površinske vode.