pravni interes - obnova postopka - stranka v postopku - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninski načrt - odobritev sprememb pokojninskega načrta - višina prispevkov
Obveznost delodajalcev za plačilo prispevkov po vsakokratnem pokojninskem načrtu, ki sledi iz Pogodbe o financiranju pokojninskega načrta, ni upravna zadeva, temveč pogodbeno razmerje. Zaradi navedenega posamezni plačnik oziroma zavarovanec v okviru pokojninskega načrta ne more biti stranka ali stranski udeleženec v postopku odobritve (sprememb oziroma dopolnitev) pokojninskega načrta.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - obrazložitev odločbe - pravdni postopek
V izpodbijani odločbi se tožena stranka sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZBPP, vendar iz obrazložitve ni razvidno, da bi presojala objektivni kriterij po vsebini, zato odločba ni obrazložena oziroma nima razlogov po 214. členu ZUP in se v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne da preizkusiti.
Sodišče je tožbo zavrglo, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ker upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe. Vsebinsko obravnavanje o pogojih za izdajo začasne odredbe je namreč možno le ob dopustnosti upravnega spora.
ZUJF člen 143. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-a, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - socialni spor - odmera pokojnine - znižanje pokojnine na podlagi zujf
Za spor glede odmere pokojnine, ki izhaja iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma glede znižanja njene višine na podlagi določb 143. člena ZUJF, je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
ZBPP člen 12, 12/1, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnin - tožba zaradi motenja posesti
Glede na dejanske ugotovitve je pravilno pravno sklepanje organa za BPP, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je zato bilo treba njeno prošnjo zavrniti. V pravnem pogledu namreč ni ovir, da tožnica ne bi mogla razpolagati s svojim deležem na stanovanju. Če ji je njegova uporaba dejansko onemogočena, pa to samo po sebi ne more vplivati na dejstvo, da je njegova solastnica v deležu, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, katera je odločila za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, in sicer tako, da navede, katero odločbo izpodbija ter navede datum odločbe. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je tožena stranka pod opr. št. Bpp 330/2012 izdala odločbi z dne 24. 4 2012 in z dne 12. 4. 2012, zato sodišče ni moglo ugotoviti, katero odločbo tožnik izpodbija. Tožnik je poziv prejel 21. 6. 2012, do dne 20. 7. 2012 pa tožbe ni ustrezno dopolnil. Ker tožbe ni popravil, je sodišče ni moglo obravnavati, zato jo je zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
zapuščena žival - plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo - uveljavljanje povračila že plačanih stroškov od lastnika živali - civilnopravna obveznost - neupravičena pridobitev - ničnost upravnega akta
Z izpodbijano odločbo se uveljavlja povračilna obveznost iz naslova neupravičene pridobitve in s tem obveznost, ki je civilnopravne narave in ki se kot takšna v primeru spora praviloma uveljavlja v civilnem (pravdnem) postopku in ne z upravno odločbo. Upravni postopek se namreč lahko začne samo, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če se ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen ZUP), pri čemer je ta zadnja podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti podana samo, če predpis javnopravne narave določeni organ tudi pooblašča za ukrepanje v takšni vrsti upravnih stvari. Takšne podlage za upravno ukrepanje s strani tožene stranke pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Sklicevanje na določbe 31. člena ZZZiv pri tem ne zadošča. Iz citirane določbe sicer res jasno sledi, da vse stroške z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, ne določa pa pristojnosti občine za upravno ukrepanje v tej zvezi.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - prstni odtisi v bazi EURODAC
Zgolj sum zavajanja postopka sam po sebi ne more biti ustavno dopusten razlog za tako dolgotrajen poseg v osebno svobodo kot eno izmed najbolj temeljnih pravic posameznika.
Tožnik ni podal opravičenega razloga za več dnevno zamudo pri izkazovanju namere zaprositi za azil. Dejstvo, da rok za takšno namero v zakonodaji ni določen, kar uveljavlja v tožbi, ne more odtehtati neprepričljivosti tožnika v pojasnjevanju zamude in ne more odtehtati upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je glede tega elementa zelo stroga. Po praksi Vrhovnega sodišča je v določenih okoliščinah tudi izraz namere po 2 dneh bivanja v Centru za tujce dovolj za ugotovitev okoliščine iz 5. alineje 55. člena ZMZ. Če sodišče temu doda še dejstvo, da v postopku tožnik ni navajal, da bi razlogi za njegovo preganjanje v izvorni državi nastopili po tem, ko je prečkal Slovenijo, lahko sodišče zaključi, da ne gre samo za sum na zlorabo postopka, ker to po ustavno-pravni praksi ni dovolj za izrečeni ukrep, ampak je neverodostojnost tožnika glede okoliščine iz 5. alineje 55. člena ZMZ za potrebe presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa izkazana onkraj dvoma.
ZMZ člen 59, 59/1, 59/1-3. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-1, 214/1-2, 214/1-5.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - nujnost ukrepa - obrazložitev odločbe
Zgolj pridobitev podatka iz baze EURODAC ne more biti zadostna dejanska podlaga za izrek omejitve gibanja, ampak mora tožena stranka utemeljiti, da je tožnik begosumen, kar bi preprečilo izvajanje postopkov po Dublinski uredbi.
V izpodbijanem sklepu je bila nujnost v zvezi z elementom begosumnosti zaradi postopka na Hrvaškem nepopolno ugotovljena. Vidik nujnosti v povezavi z dejstvom, da naj bi bil tožnik žrtev trpinčenja in da boleha za depresijo, pa je bil popolnoma spregledan.
V tej fazi postopka ni nobenega indica, ki bi kazal na tožnikovo neverodostojno izpovedbo in pričanje, dejstvo pa je, da tožena stranka v dokazno oceno za izpodbijani ukrep ni vključila tožnikove navedbe v prošnji, da je depresiven in se ni izrekla o njegovem ranljivem položaju zaradi preteklega trpinčenja in psihičnih posledic, ki jih je opisal v prošnji, zato izpodbijani akt nima potrebne utemeljitve z vidika nujnosti ukrepa omejitve osebne svobode v Centru za tujce.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC - načelo sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - razlog begosumnosti
Izpodbijani akt v delu, ki se nanaša na uporabo 3. alineje 1. odstavka 59. člena ZMZ ne zadovoljuje strogemu testu sorazmernosti (testu legitimnosti), kajti tožena stranka je sicer pridobila rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC, vendar pa to dejstvo samo po sebi ni dovolj.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ne ugotavlja in ne utemeljuje, da bi bil tožnik begosumen, ali da bi tožena stranka v okviru prostega preudarka ocenila, da so bili načini, kako je na primer tožnik prehajal kakšno državno mejo s tretjo državo ali znotraj EU takšni, da je izpodbijani ukrep nujen, kar bi bilo sicer potrebno zaradi strogega ustavno-pravnega testa sorazmernosti, ampak pravi samo, da je nujno potreben določen čas, da se ugotovi, ali je Madžarska pristojna za odločanje o tožnikovi prošnji, pri čemer je v času odločanja sodišča pristojni organ iz Madžarske že sporočil toženi stranki, da Madžarska ni pristojna za odločanje o tožnikovi prošnji.
Na podlagi strogega testa sorazmernosti oziroma nujnosti ni mogoče prosilcu omejiti osebne svobode zgolj na podlagi dejstva, da je pribežal v Slovenijo brez uradnega dokumenta s sliko, ampak je treba v vsakem posamičnem primeru ugotavljati, ali je tožnik sploh imel možnost priti z uradnim dokumentom v smislu Zakona o tujcih, zakaj je prišel brez takega dokumenta, ali obstaja dvom v zatrjevano identiteto.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene izredne brezplačne pravne pomoči - za izvajanje brezplačne pravne pomoči pooblaščena oseba
V konkretni zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev Bpp kot izbrano osebo navedel odvetnico B.B., kljub temu pa mu z izpodbijano odločbo ni bila določena navedena izbrana odvetnica. Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi za tako odločitev, zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
V preostalem delu je tožba neutemeljena. Z izpodbijano odločbo je tožniku dodeljena izredna BPP, ki obsega pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Po preučitvi zadeve s strani odvetnika in po njegovih nadaljnjih nasvetih glede postopanja tožnika, pa bo lahko tožnik podal novo prošnjo, katere utemeljenost ali neutemeljenost bo toženka tedaj ponovno preverjala, tudi v smeri verjetnih izgledov za uspeh.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - pobot
Pogoji za pobot niso bili podani, saj terjatev, ki jo je uveljavljala tožeča stranka nasproti davčnemu dolžniku, ni bila nesporna in kot taka tudi ni bila čista.
ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-3, 41. ZDavP člen 39, 149 - 169. ZUP člen 253, 253/2.
dohodnina - odmera davka iz dejavnosti - ocena davčne osnove - akontacija dohodnine - pritožba - načelo prepovedi reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika
Skladno z določbami ZDavP se za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti najprej (na podlagi vložene napovedi davčnega zavezanca) izda odločba o odmeri davka iz dejavnosti, v kateri se ugotovi davčna osnova, ki se nato upošteva kot del davčne osnove pri odmeri dohodnine. Vendar po presoji sodišča v obravnavanem primeru situacija, ko posebna odločba ni bila izdana, ne pomeni take vrste kršitve postopka, zaradi katere bi morala biti izpodbijana odločba odpravljena. Zaradi odločitve prvostopenjskega organa, da izda odločbo o odmeri dohodnine neposredno, ne da bi prej izdal odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, se namreč višina obdavčitve ne razlikuje in rezultat obdavčitve za tožnika ostaja enak. Ker je tožnik ves čas imel možnost sodelovanja (prvostopenjski organ ga je celo večkrat pozval k predložitvi dokumentov), so bile v postopku zaščitene vse njegove pravice.
Glede zahteve, da bi moral prvostopenjski organ tožniku davčno osnovo določiti z oceno, in sicer bi predvsem moral z oceno ugotoviti odhodke, sodišče poudarja, da tožnik tekom celotnega postopka ni predložil nobenih dokazil o tem, da so mu odhodki v zvezi s pridobivanjem prihodkov sploh nastali. Tudi po presoji sodišča bi moral tožnik zagotoviti in predložiti listine in dokumente, na podlagi katerih bi bilo mogoče (morebitne) odhodke, ki bi iz njih izhajali, opredeliti kot poslovne dogodke.
Tožniku se je v davčno osnovo vštel zgolj znesek dohodka, s katerim je razpolagal (nakazilo na račun), zato del sredstev, ki sta ga plačala oziroma bi ga morala plačati izplačevalca, ne pomeni dela davčne osnove. Zato se tudi po presoji sodišča ne more šteti, da gre pri tem delu za "akontacijo" dohodnine, ki je sicer ob pravilnem ravnanju izplačevalcev in davčnih zavezancev plačana v breme dohodka zavezanca za dohodnino (mu je odtegnjena od bruto zneska).
V upravnem postopku ne velja absolutna prepoved odločanja v škodo pritožnika, saj se prepoved spremembe v škodo pritožnika nanaša samo na odločbo organa druge stopnje, izdano na pritožbo stranke v upravnem postopku, ne pa na ponovno reševanje organa prve stopnje, ki ni vezan na svojo prejšnjo odločbo, ki je bila odpravljena.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - drugačna davčna osnova
Davčna osnova za davek na promet nepremičnin je prodajna cena nepremičnine. Drugačna davčna osnova se ugotavlja le v primeru, če doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti. Pogoj za to, da se v odmernem postopku ugotavlja od prodajne cene nepremičnine drugačna davčna osnova, je torej ugotovitev, da pogodbena cena ni ustrezna oziroma da je nižja od tržne.
Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je, kljub njeni dopolnitvi, ostala nepopolna oziroma nerazumljiva, saj iz nje ni mogoče razbrati niti v zvezi s katero zadevo je bila vložena. Ker je zato onemogočeno ugotavljanje pogojev, ki jih mora za dodelitev zahtevane brezplačne pravne pomoči izkazati prosilec, je tožena stranka njegovo vlogo pravilno zavrgla.
Določbo prvega odstavka 19. člena ZUS-1 je treba razlagati v pomenu, da je treba položaj stranke (prizadete stranke) v upravnem sporu priznati osebi takrat, kadar bi odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta tej osebi povzročila neposredno škodo, to je izgubo materialne pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom - če ne gre za osebo, za katero je tak procesni položaj izključen že na podlagi določb predpisa, ki ureja izdajo upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje je imel take prejemke iz naslova pokojnine, da je mesečni dohodek presegal znesek, določen v ZBPP v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v prošnjah pa tudi ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz 22. člena ZBPP o odobritvi izjemne brezplačne pravne pomoči.
Določba 36. člena ZBPP ne preprečuje, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do podatkov, ki so bili na voljo v času odločanja, še posebej, če je to potrebno za izpeljavo postopka v smislu prvega odstavka 1. člena ZBPP, ki je po eni strani podlaga za določitev finančnih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, po drugi strani pa pristojnim organom nalaga interpretacijo procesnih določb na način, ki zagotavlja, da je postopek v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izpeljan tako, da ne predstavlja dodatne, predvsem pa nepotrebne finančne obremenitve za prosilca, ki je že brez tega v težkem finančnem položaju.
pravica do zasebne lastnine - poslovna skrivnost - varovanje poslovnih skrivnosti v postopku pred Uradom RS za varstvo konkurence - nezakonito razkriti podatki
Tožena stranka je bila seznanjena oziroma je vedela, da sporni podatki za tožečo stranko pomenijo poslovno skrivnost in bi jo kot tako morala varovati. V kolikor pa je dvomila, ali naj tudi prevod angleške verzije dokumenta v slovenski jezik obravnava oziroma šteje kot poslovno skrivnost, bi morala to okoliščino s tožečo stranko podrobno in natančno raziskati. Zato so bile z ravnanjem tožene stranke, ko je sporne podatke posredovala družbi C., kršene z Ustavo RS varovane pravice do zasebne lastnine.
Upravičenci do varstva lastninske svobode so tako fizične kot pravne osebe. Tudi razkritje poslovne skrivnosti tožeče stranke pomeni poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ki med drugim obsega tudi interes podjetja na lastnih poslovnih skrivnostih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je dejansko stanje nepopolno ugotovila, saj pri presoji ni izhajala iz obdolženčeve osebnosti in tudi ni ugotavljala drugih specifičnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen tudi, če ne bo imel zagovornika.