ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika tožbe
Odločba Ustavnega sodišča (U-I 32/2002 - Ur. l. RS, št. 73/2003), s katero je bil razveljavljen 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah, ne vpliva na uporabo določbe 4. odst. 180. čl. ZPP, ker ZST prvenstveno ureja področje sodnih taks, domneva umika tožbe pa je procesno vprašanje, ki ga ureja ZPP. ZPP v 4. odst. 180. čl. postopek glede plačila sodne takse za tožbo ureja posebej in strožje, kot to velja za ostale vloge po ZST (ko je dovolj, da se stranki pošlje le opomin). Sklep o popravi vloge nadomešča opomin, zato stranki le-tega ni treba posebej pošiljati. Sodišče prve stopnje ravna pravilno, če potem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozove tožnika k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse (v sklepu takso tudi odmeri), mu določi rok in ga opozori na posledice. Ker tožnik dokazila v roku ni predložil, je sodišče utemeljeno štelo del tožbe za umaknjen in je postopek ustavilo.
Po določilu 2. odst. 61. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih nastane zastavna pravica (med drugim) na nepremičninah (hipoteka) na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona, hipoteka na nepremičnini pa se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način (1. odst. 64. čl. ZTLR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine v času nastanka sporne zastavne pravice na njih, niso bili vpisani v zemljiški knjigi. Glede na to je moralo ugotavljati, ali je bila zastavna pravica tožene stranke na njih pridobljena na "drug ustrezen, z zakonom določen način".
Pri opredeljevanju vrste spora (zaradi odločanja o stroških postopka in sodnih taksah) se upošteva tako vsebina primarnega (spor zaradi prenehanja delovnega razmerja), kot tudi vsebina podrejenega zahtevka (spor zaradi plačila odškodnine in odpravnine), sicer bi se stranka, ki je sicer zainteresirana le npr. za plačilo odpravnine, izognila plačilu stroškov in taks tako, da bi primarno izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi vedela, da neutemeljeno, podredno pa bi vtoževala plačilo odpravnine.
Če delavec (tožnik) umakne del podrejenega tožbenega zahtevka - za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka, je dolžan toženi stranki (delodajalcu) povrniti stroške postopka, ker zahtevek za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ni spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, čeprav je z odpovedjo v zvezi. Tak zahtevek je mogoče postaviti oz. mu je mogoče ugoditi le, če se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija (oz. podrejeno, če se ne izpodbije) zato ni mogoča uporaba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZT je v 3. členu prepovedal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi s tujcem brez delovnega dovoljenja. V spornem primeru je bila s pravnomočno sodno odločbo razveljavljena odločba tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, kar pomeni le, da je bila tožena stranka za nazaj dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja do poziva nazaj na delo in ni šlo za novo sklepanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Zato to ni situacija, ki bi jo zakon prepovedoval oziroma, ki bi bila v nasprotju z zakonom. Tožniku je bilo s sodno odločbo priznano kontinuirano delovno razmerje, ki bi ga delodajalec lahko prekinil le z novo odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Izhodiščne plače sodijo med priviligirane terjatve. To pomeni, da se terjatev iz naslova izhodiščnih plač delavcu prizna v celoti in ne glede na pogoje prisilne poravnave. Niso pa priviligirana terjatev tudi zakonite zamudne obresti. Zato za poplačilo zakonitih zamudnih obresti veljajo pogoji prisilne poravnave.
ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3. ZDR člen 81, 81/1, 81, 81/1.
začasna odredba - odpoved delavca - vrste začasnih odredb - datum prenehanja delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe
Delavec lahko na podlagi 1. odst. 19. čl. ZDSS zahteva izdajo začasne odredbe o vpisu datuma prenehanja delovnega razmerja in izročitvi delovne knjižice. Delodajalec ravna samovoljno, če delavcu noče izročiti delovne knjižice, saj je delovna knjižica dokument v lasti delavca in je pri delavcu le v hrambi v času trajanja delovnega razmerja, hkrati pa s takšnim ravnanjem delodajalca delavcu nastaja nenadomestljiva škoda, saj se ne more zaposliti oz. prijaviti na zavodu za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (81. čl. ZDR) je enostranska izjava volje, ki povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Tudi če je sporen datum prenehanja delovnega razmerja, glede na razlog odpovedi, (in katera stranka je podala odpoved) pa to ni utemeljen razlog, da bi delodajalec lahko zadrževal delavčevo delovno knjižico. Tudi če bi se po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je delavec zahteval vpis napačnega datuma prenehanja delovnega razmerja in da je utemeljen drug datum, delodajalec ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale delavcu.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 18.
razlike v plačah – znižanje plačila – minimalni obseg pravic
SKPgd določa minimum pravic, ki jih mora delodajalec zagotoviti delavcem. S panožnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami se lahko določi večji obseg pravic. KPKSG je v 18. členu določila strožje pogoje za znižanje plač kot SKPgd. Za zakonito znižanje plač je postavljen pogoj v panožni kolektivni pogodbi, kar pomeni za delavce ugodnejšo rešitev od tiste, ki jo (brez kriterijev) ponuja SKPgd. Znižanje plač vpliva na višino osnovne plače delavca, saj vanjo neposredno posega. Zato je določba o znižanju plač v 18. členu KPKSG minimalni standard, ki mora biti spoštovan. Tožena stranka se s tem, da v podjetniški pogodbi ni določila kriterijev, ni mogla izogniti uporabi 18. člena KPKSG. Nasprotno, če ni sprejela kriterijev, po katerih se lahko osnovne plače znižajo, potem podlage za znižanje sploh ni imela.