ZDSS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 98, 98/4, 108, 108/4, 142, 98, 98/4, 108, 108/4, 142.
pooblaščenec - sindikalni zastopnik
Sodišče sklepa s pozivom na predložitev dokazila, da ima predstavnik sindikata pridobljen naslov diplomirani pravnik (16. čl. ZDSS), ni vročilo osebno ne tožniku, ne predstavniku sindikata ampak ga je le poslalo na naslov sindikalne organizacije, zato rok za predložitev dokazila še ni začel teči.
V takšnem primeru sodišče tudi ne postopa po določbi 4. odst. 98. čl. ZPP, ker je bilo pooblastilo predloženo, le dokazilo (o pridobljeni izobrazbi) še ni bilo predloženo.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika tožbe
Odločba Ustavnega sodišča (U-I 32/2002 - Ur. l. RS, št. 73/2003), s katero je bil razveljavljen 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah, ne vpliva na uporabo določbe 4. odst. 180. čl. ZPP, ker ZST prvenstveno ureja področje sodnih taks, domneva umika tožbe pa je procesno vprašanje, ki ga ureja ZPP. ZPP v 4. odst. 180. čl. postopek glede plačila sodne takse za tožbo ureja posebej in strožje, kot to velja za ostale vloge po ZST (ko je dovolj, da se stranki pošlje le opomin). Sklep o popravi vloge nadomešča opomin, zato stranki le-tega ni treba posebej pošiljati. Sodišče prve stopnje ravna pravilno, če potem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozove tožnika k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse (v sklepu takso tudi odmeri), mu določi rok in ga opozori na posledice. Ker tožnik dokazila v roku ni predložil, je sodišče utemeljeno štelo del tožbe za umaknjen in je postopek ustavilo.
ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3. ZDR člen 81, 81/1, 81, 81/1.
začasna odredba - odpoved delavca - vrste začasnih odredb - datum prenehanja delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe
Delavec lahko na podlagi 1. odst. 19. čl. ZDSS zahteva izdajo začasne odredbe o vpisu datuma prenehanja delovnega razmerja in izročitvi delovne knjižice. Delodajalec ravna samovoljno, če delavcu noče izročiti delovne knjižice, saj je delovna knjižica dokument v lasti delavca in je pri delavcu le v hrambi v času trajanja delovnega razmerja, hkrati pa s takšnim ravnanjem delodajalca delavcu nastaja nenadomestljiva škoda, saj se ne more zaposliti oz. prijaviti na zavodu za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (81. čl. ZDR) je enostranska izjava volje, ki povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Tudi če je sporen datum prenehanja delovnega razmerja, glede na razlog odpovedi, (in katera stranka je podala odpoved) pa to ni utemeljen razlog, da bi delodajalec lahko zadrževal delavčevo delovno knjižico. Tudi če bi se po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je delavec zahteval vpis napačnega datuma prenehanja delovnega razmerja in da je utemeljen drug datum, delodajalec ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale delavcu.
Arbitražni postopek velja za sproženega, če sta izpolnjeni dve predpostavki: predlog za začetek postopka in imenovanje arbitra. Če je svet delavcev sprožil postopek pred arbitražo v predpisanem roku, vendar ni imenoval svojega arbitra, se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
ZOR člen 336, 336. ZPP člen 324, 324/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe
Kadar je podan pobotni ugovor, mora sodišče najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, nato pa obstoj v pobot uveljavljane terjatve in končno obe ugotovljeni terjatvi med seboj pobotati. Kadar pobotni ugovor ni utemeljen, tročlenski izrek ni obvezen, ker ugotovitvam o terjatvah ne sledi pobotanje. Če pa sodišče tudi v tem primeru oblikuje tročlenski izrek, ne gre za prekoračitev zahtevka.