pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec - pooblastilno razmerje
Neutemeljene so tožnikove navedbe, da ni dolžan nositi stroškov postopka, ker ni sprožil spora. Tožnik je podpisal pooblastilo za zastopanje ter se z njim zavezal, da bo pooblaščencu priznal vse njegovo delo za pravno veljavno. Podpisal je tudi posebno izjavo, da je seznanjen z določili ZDSS in ZPP, ki se nanašajo na obveznost plačevanja sodnih taks in stroškov postopka. Pooblaščenec je tako upravičeno vložil zanj tožbo na sodišče, sodišče pa je o tožbi moralo odločati. Razmerje med pooblastiteljem (tožnik) in njegovim pooblaščencem (sindikalni delavec ali odvetnik) je strogo osebno in zaupno razmerje in vanj sodišče ne more posegati.
Po določilu 2. odst. 61. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih nastane zastavna pravica (med drugim) na nepremičninah (hipoteka) na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona, hipoteka na nepremičnini pa se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način (1. odst. 64. čl. ZTLR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine v času nastanka sporne zastavne pravice na njih, niso bili vpisani v zemljiški knjigi. Glede na to je moralo ugotavljati, ali je bila zastavna pravica tožene stranke na njih pridobljena na "drug ustrezen, z zakonom določen način".
razrešitev direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik zahteva, da mu tožena stranka plača odpravnino zaradi predčasne razrešitve po določbi pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik predčasno razrešen in ali mu v tem primeru pripada plača po določbi pogodbe. Predmet spora ni prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu temveč izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato ni pravilno stališče, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je bil le navidezno razporejen na drugo delovno mesto, le navidezno razrešen in navidezno opredeljen kot presežni delavec.
ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3, 87, 87/2, 204, 204/3.
odpoved delovnega razmerja - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe
Določbe ZPP oz. ZDR o načinu vročanja v bistvu določajo okoliščine, na podlagi katerih se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oz. nadomestna vročitev izvršena. S tem, ko je delavec sprva odklonil vročitev odpovedi in ni hotel podpisati prejema in se je kasneje seznanil na vidnem mestu (oglasni deski) s celotno vsebino odpovedi, je potrebno šteti za dokazano, da je bila vročitev odpovedi delavcu zakonito opravljena najkasneje z dnem, ko se je delavec seznanil z odpovedjo. Od dneva seznanitve delavke z odpovedjo do vložitve tožbe je poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavreči kot prepozno.
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 18.
razlike v plačah – znižanje plačila – minimalni obseg pravic
SKPgd določa minimum pravic, ki jih mora delodajalec zagotoviti delavcem. S panožnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami se lahko določi večji obseg pravic. KPKSG je v 18. členu določila strožje pogoje za znižanje plač kot SKPgd. Za zakonito znižanje plač je postavljen pogoj v panožni kolektivni pogodbi, kar pomeni za delavce ugodnejšo rešitev od tiste, ki jo (brez kriterijev) ponuja SKPgd. Znižanje plač vpliva na višino osnovne plače delavca, saj vanjo neposredno posega. Zato je določba o znižanju plač v 18. členu KPKSG minimalni standard, ki mora biti spoštovan. Tožena stranka se s tem, da v podjetniški pogodbi ni določila kriterijev, ni mogla izogniti uporabi 18. člena KPKSG. Nasprotno, če ni sprejela kriterijev, po katerih se lahko osnovne plače znižajo, potem podlage za znižanje sploh ni imela.