Po delnem znižanju pravično denarno zadoščenje ob uporabi že navedenih določb materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča predstavlja odškodnina za tožniku nastalo škodo v obravnavanem škodnem dogodku v višini 4.500,00 EUR, kar upoštevaje razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavlja približno 3,2 povprečne neto plače. Tako odmerjena odškodnina je, glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo primera s primerljivo škodo, v ustreznem razmerju z odmerjenimi odškodninami za nekoliko večji oz. za nekoliko manjši obseg utrpele škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069490
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Formalnim predpostavkam pa sledi še presoja materialne predpostavke sojenja v nenavzočnosti obdolženca, ki zadeva oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna. Sodišče ocenjuje nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi glede na do tedaj razčiščeno dejansko stanje, ki ga presoja po načelu proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP), ob tem pa mora tudi paziti, da s sojenjem v nenavzočnosti ne krši pravic strank v postopku. Sodišče prve stopnje je izpolnjenost pogoja nujnosti utemeljilo s tem, da obdolženčeva navzočnost ni bila nujna, ker je že bil zaslišan in ker sprememba obtožnega predloga ni bila bistvena, zato mu ni bilo treba dodeliti posebnega roka za pripravo obrambe. Navedena razloga pa za celovito presojo izpolnjenosti pogojev za sojenje v nenavzočnosti obdolženca ne zadoščata.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zastaranje - preuranjena odločitev
Sodišče prve stopnje pri izračunu razlike v plači za leto 2019 ni pojasnilo, na kakšen način je izračunalo dosojeni znesek. Tožniku je delovno razmerje pri A. d. o. o. prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa datuma prenehanja ni ugotovilo. Nadalje je o zahtevku za leto 2020 odločilo opisno, pri čemer se je sklicevalo na načelo ekonomičnosti, ker naj bi pridobivanje dodatnih podatkov trajalo predolgo. Glede na to, da je odločitev o zahtevku za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, priznanja vseh pravic in reparaciji tožnika odvisna od statusa tožnika, ali je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, ali je prejemal nadomestilo za brezposelnost za leti 2019 in 2020, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu preuranjena. Enako velja tudi za znesek regresa za letni dopust za leto 2019.
tožba za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt enega od staršev - sporna višina nepremoženjske škode - obseg duševnih bolečin - neizvedba predlaganih dokazov - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - pravična denarna odškodnina - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo medsebojno navezanost in tesno povezanost tožnice z očetom. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica ob smrti očeta stara 26 let. Skupaj s svojim partnerjem je živela pri starših, bila je tudi že zaposlena. Naredilo je tudi ustrezno primerjavo z zadevo VSL I Cp 2126/2021 z dne 31. 5. 2022, kjer je bila na podlagi istega škodnega dogodka tožničinemu bratu zaradi smrti očeta prisojena odškodnina v višini 21.000,00 EUR (16,7 povprečnih neto plač), pri čemer je sodišče upoštevalo posebne okoliščine o povezanosti med sinom in očetom, saj je bil oče njegov trener in ga je spremljal na njegovi športni poti, poleg tega sta bila z očetom še dodatno povezana preko skupnega interesa na področju multimedijev. Tožničin brat se finančno še ni osamosvojil. V konkretnem primeru pa sodišče pri tožnici posebnih okoliščin ni ugotovilo, zaradi česar ji je bila prisojena nekoliko nižja odškodnina.
ZP-1 člen 6a, 8, 21, 26, 26/6, 159. ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/3-a, 21, 21/1, 21/1-a, 24, 27, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47,48, 49, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 2, 2/1, 2/1-4. KZ-1 člen 18, 32, 32/1, 32/2. ZNUZNNZ člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - prekinitev postopka - čas storitve prekrška - skrajna sila - izrek opomina - omilitev globe - prekršek neznatnega pomena - trajajoč prekršek - reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžena pravna oseba izpolnjuje vse značilnosti osebe javnega prava, ki so določene v tretjem odstavku 9. člena ZJN-3 in v 4. točki prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU, zaradi česar se obdolžena pravna oseba šteje za naročnika, ki je pri svojem poslovanju dolžan upoštevati določbe ZJN-3. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU in točke a) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 ne določata, da je za osebo javnega prava bistveno, ali kot svojo službo opravlja zgolj javno službo, ali pa poleg tega opravlja še druge dejavnosti, temveč je pri uvrščanju subjektov med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posameznega subjekta oziroma iz razloga njegove ustanovitve in iz tega, da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba (namenjena zadovoljenju potreb splošnega interesa), in tržni dejavnosti, kot to uveljavljata obdolženki.
Za javne lekarniške zavode in zasebne lekarne (koncesionarje) ne more veljati enak pravni režim. O tem se je namreč že opredelilo Ustavno sodišče RS in zavrnilo očitke obojih o zavzemanju za priznanje enakega položaja in očitke o kršenju ustavnih načel. Ker se dejanske in pravne okoliščine od takrat dalje niso spremenile in ker so določbe četrtega odstavka 9. člena in 27. člena ZJN-3 sprejete na podlagi Direktive 2014/24/EU, višje sodišče ne vidi razloga za prekinitev oziroma zadržanje postopka o prekršku.
Samo zakon (ZJN-3) je tisti, ki določa, kdaj ga ni treba upoštevati in uporabiti, nabava zdravil pa med izjemami, za katere se zakon ne uporablja (27. člen ZJN-3), ni navedena. Za preostalo blago (prehranska dopolnila, kozmetični izdelki, medicinski pripomočki ipd.), ki ga naročnik nabavlja zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pa oddaja naročila ni podrejena pravilom ZJN-3 le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 15. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, vendar v obravnavanem primeru te izjeme ni bilo mogoče uporabiti.
ZNUZNNZ, ki velja od 29. 7. 2023, določa začasno neuporabo določb zakona, ki urejajo javno naročanje, zgolj za zagotavljanje zalog zdravil na zdravniški recept, ki jih morajo zagotavljati javni lekarniški zavodi v skladu z določbami zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan (za vsa preostala zdravila pa se torej določbe ZJN-3 še vedno uporabljajo).
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialne določbe ZP-1 oziroma KZ-1 glede časa storitve prekrška v povezavi z določbami ZJN-3. Pravna situacija, kot je obravnavana v izpodbijani sodbi (da je pravna oseba povzročila nastanek protipravnega stanja, ko je sklepala pravne posle s tremi dobavitelji mimo javnonaročniške zakonodaje in je to določen čas vzdrževala), ustreza pojmu trajajočega prekrška in ne treh prekrškov, kot izhajajo iz izpodbijane sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070243
OZ člen 311, 316, 739. ZIZ člen 64, 64/1, 270, 270/1, 270/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPreZP-1 člen 37, 37/1.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - verjetnost obstoja terjatve - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - poroštvena obveznost - stečaj nad glavnim dolžnikom - pogodba o denarnem depozitu - garancijska pogodba - limit - pobot - prepoved pobotanja - nepristna hramba - denarni depozit - povezana družba - unovčenje izvršnice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - ugovor tretjega
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ.
Med drugim je izključen pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Kot nepristno hrambo je mogoče opredeliti tudi pogodbo o denarnem depozitu.
začasna odredba - začasna zaustavitev ladje - pomorski privilegij
Pomorski privilegij za lastnike ladij predstavlja skrito tveganje, saj obstaja ne glede na vpise v ladijski register. Prav zato je uveljavitev pomorskega privilegija časovno omejena na določeno (kratko) razdobje od nastanka privilegija. Pri pomorskem privilegiju, ki je nastal zaradi škode, je odločilen trenutek nastanek škode, ki jo je povzročila ladja. Logično gre za neposredno škodo, s pomorskim privilegijem je zavarovana terjatev (neposrednega) oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069315
SPZ člen 40, 43, 92. ZPP člen 8.
izselitev iz nepremičnine - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dolgoletna posest - izjalovljeno pričakovanje - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost priposestvovalca - prepričljiva dokazna ocena
Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj dolgoletne posesti tožencev, kar pa za pridobitev lastninske pravice še ne zadošča. Obljuba nima za posledico prenosa lastninske pravice. Pravo namreč golega upanja oziroma pričakovanja na pridobitev lastninske pravice ne ščiti.
Toženci pravnega naslova niso izkazali, zato je že iz tega razloga izključeno priposestvovanje.
izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Iz vsebinskih navedb izhaja zahteva toženke, da naj o njeni pritožbi ne odloča Višje sodišče v Celju, zlasti naj o njej ne odločajo tri poimensko navedene višje sodnice istega sodišča, ki so o zadevi že odločale, nato pa iz navedb, vsebovanih v samostojnem odstavku, da naj pri sodišču prve stopnje o zadevi ne odloča sodnica B. B., ki je sodila v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje in torej izdala izpodbijano sodbo. Utemeljenosti svoje pritožbene graje, pritožnica, glede na vsebino lastnega predloga za izločitev prvostopne sodnice, ki šele v pritožbi zoper sedaj izpodbijano odločitev navaja, da se je zahteva za izločitev prvostopne razpravljajoče sodnice nanašala na ponovljeno sojenje, ki ga še ni bilo, tako ne izkaže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069044
KZ-1 člen 22, 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 95, 95/1, 97, 97/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran
Kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, sta obe priči potrdili, da so se otroci, ko je obdolženi pristopil do njih, razbežali, s čimer je ovržen zagovor obdolženega, ki je navajal, da je oškodovanec A. A., kljub njegovemu prihodu in pozivu ter celo prijemu oškodovančeve roke, da naj B. B. izpusti, tega še vedno držal za vrat in dušil. Zato ni mogoče slediti pritožbi, ki poskuša prikazati, da je obdolženi s klofuto odvrnil istočasni protipravni napad, ker trajanja napada s strani A. A. ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič.
pogodba o življenjskem zavarovanju - osebna zavarovanja - zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - dokazovanje z izvedencem
Toženka je utemeljeno odklonila izplačilo zavarovalnine za primer hude bolezni, ker niso bili izpolnjeni vsaj trije od petih kriterijev hude bolezni, ki so določeni v točki A tretjega odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev.
Po mnenju izvedenke je glede na potek bolezni tožnica utrpela srčni infarkt tipa 2, iz njenih ostalih pojasnil pa še izhaja, da je v splošnih pogojih definiran srčni infarkt tip 1, ki pa je bil pri tožnici zanesljivo izključen.
OZ člen 50, 86, 87, 92, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563. ZZK-1 člen 243. ZD člen 220. ZN člen 51, 53.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navideznost pogodbe - izbrisna tožba
Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).
vknjižba neprave stvarne služnosti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakoniti zastopnik občine - tekoči posli - obremenjevanje nepremičnin - pooblaščenec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Po prepričanju pritožbenega sodišča obremenjevanje nepremičnin v nobenem primeru ne spada med tekoče zadeve. Podžupanja zato v predmetni zadevi ni nastopala kot zakonita zastopnica občine, ampak kvečjemu kot njena pooblaščenka. Ker zemljiškoknjižnega dovolila ni izdal zakoniti zastopnik občine, dovolilu pa tudi ni bilo priloženo overjeno pooblastilo, s katerim bi zakoniti zastopnik pooblaščenko na ustrezen način pooblastil za izstavitev dovolila, je odločitev sodišča prve stopnje, ki vpisa ni dovolilo, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068980
ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dokazna vrednost priče - neverodostojnost priče - pristranskost priče - obstoj terjatve - dokazovanje plačila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil)
Res sorodstveno razmerje s pravdno stranko nujno ne vodi k izničenju dokazne vrednosti izpovedbe takšne priče, vendar pa je dejstvo, da je takšna priča zainteresirana na izidu pravde. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru utemeljeno odklonilo vero izpovedi priče A. A. ter pri tem pravilno opozorilo na nelogičnosti v njegovi izpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070236
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 1, 6, 69, 69/1, 69/3. DZ člen 4. ZPP člen 163, 163/4. Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (2016) člen 1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - lega nepremičnine - Republika Hrvaška - država članica EU - časovna veljavnost - uporaba materialnega prava
Stranki v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata običajno prebivališče v Republiki Sloveniji, ena njuna nepremičnina pa se nahaja na Hrvaškem. Tudi za odločanje o tem delu tožbenega zahtevka je pristojno sodišče Republike Slovenije, saj je treba uporabiti določila Uredbe 2016/1103 in ne ZMZPP.
ZIZ-UPB4 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/1, 41a, 61, 61/4.
verodostojna listina - izvršba na podlagi menice - rok za vložitev ugovora
Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
Za obstoj nevarnosti ni nujno, da upnik izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem preprečiti izvršbo. Zadošča že, da ima njegovo ravnanje (odtujevanje ali drugačno ravnanje s premoženjem) negativen vpliv na bodočo uveljavitev terjatve. V takem primeru je zato lahko odločilno vprašanje (objektivnega) vpliva dolžnikovega ravnanja na možnost uspeha v potencialni izvršbi in v zvezi s tem tudi siceršnji obseg dolžnikovega premoženja.. Če pa upnik verjetno izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem premoženja preprečiti morebitno izvršbo, vprašanje siceršnjega obsega premoženja ni več relevantno. Nevarnost je podana že z dolžnikovim namenom preprečiti izvršbo.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost - pomanjkanje pravdne sposobnosti - odškodnina
Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti in to tudi obrazložiti. V nasprotnem primeru je odločba obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker tožnik v pravdi ni uspel, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj procesne sposobnosti na strani tožnika.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 163, 163/4, 182a, 227, 227/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1.
objava opravičila - dajatvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - ustreznost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - zavrženje tožbe - konkretiziranost tožbenega zahtevka - trditvena stiska - pridobitev podatkov - predložitev listine s strani nasprotne stranke - stopničasta tožba - dopolnitev zahtevka - rok za dopolnitev - dodatni rok
Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova.
Tožbeni zahtevek je ostal nedoločen v ključnem delu, in sicer, komu vse naj toženka pošlje obvestilo (preklic objave oziroma opravičilo). Tožnik je krog naslovnikov sicer omejil, vendar pa ga ni navedel dovolj jasno, da bi bil zahtevek v tem delu izvršljiv.
zemljiškoknjižni predlog - listine, ki so podlaga za vpis - zaznamba hipotekarne tožbe - zbirka listin
Zapis "predlogu mora biti priloženo potrdilo" v drugem odstavku 78. člena ZZK-1 ne pomeni, da ni treba, da je potrdilo določno navedeno že v predlogu. Po določbi 140. člena ZZK-1 morajo biti v predlogu navedene vse listine, ki so podlaga vpisu, te listine pa morajo biti nato tudi priložene predlogu (142. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Namen zaznambe hipotekarne tožbe je, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe. Za dosego tega namena je bistveno, da je bila tožba dejansko vložena, zato brez potrdila o vložitvi tožbe zaznambe ni mogoče dovoliti.