predlog za odlog izvršbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva
Domneva umika vloge po petem odstavku 29.b člena ZIZ nastopi le pri vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe, ne pa tudi predloga za odlog izvršbe.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/1, 296, 196/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
bistveno zmanjšana prištevnost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - pošten postopek - venire contra factum proprium - pritožba zoper končno odločbo - sankcija
Kadar tožilstvo v pritožbi (pa še to le zoper odločbo o kazenski sankciji) poudarja dejstva, na katere se ni (z ustrezno modifikacijo obtožbe) odzvalo že v prvostopenjskem sojenju, gre za ravnanje contra factum proprium, ki je v nasprotju z načelom poštenega postopka.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazi in dokazovanje - nepredvidljivost - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Četudi iz izpovedb (še posebej domačinov, tudi toženca) izhaja, da je veter začel pihati nenadoma in v nekaj minutah dosegel veliko moč, kar hkrati pojasnjuje, zakaj je bila plaža kljub temu polna, je hkrati razvidno, da takšen potek dogodka v poletnem času in obmorskem mestu ni nič nenavadnega. Toženec je sam izpovedal, da takšen veter zapiha skoraj vsako poletje, enkrat do dvakrat. Ob hkratnem izpovedovanju, da je imel skoraj deset let postavljeno stojnico na istem mestu ob plaži (in je splošno znano, da tam veter piha še močneje), je očitno, da dogodek zanj ni bil nepredvidljiv. Prav tako pa ni izkazano, da bi veter odstopal od intenzivnosti, ki so je ljudje tam vajeni. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da nepredvidljivost dogodka (kot bistven element višje sile) ni dokazana.
stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na delu parcele - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - po krivdi nastali stroški - stroški izvedencev - stroški sodne takse - pritožbeni uspeh
Upoštevaje približno polovičen uspeh tožnika v pravdi ter dejstvo, da sta bila v postopku postavljena dva izvedenca, tožnik pa je plačal tudi sodno takso, v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP stroške zastopanja s pooblaščencem nosi vsaka stranka sama, toženka pa je dolžna tožniku povrniti polovico stroškov, ki so mu nastali s sodno takso ter izvedencema.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 7, 212, 108, 285.
pravna oseba - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - blokada transakcijskega računa - opredmetena osnovna sredstva - bilanca stanja - nemožnost unovčitve premoženja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - formalna pomanjkljivost vloge - nepopolne vloge - materialno procesno vodstvo
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zgolj blokada transakcijskega računa sama po sebi ne more pomeniti, da je predlog že samo iz tega razloga utemeljen, ker se ob presoji predloga za taksno oprostitev upošteva ne le likvidnostno in finančno, ampak tudi premoženjsko stanje stranke.
Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Toženkin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati toženo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks namreč materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
URS člen 70a, 70a/4. ZIZ člen 104, 106, 149, 149/1. ZLS člen 21, 21-7, 21-8.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - temeljne naloge - nujna denarna sredstva - oskrba s pitno vodo - namenska razlaga zakonske določbe
Glede na to, da denarna terjatev občine, katere rubež in prenos je upnik predlagal z dodatnim sredstvom izvršbe, predstavlja najemnino za najem javne gospodarske infrastrukture, ki se financira iz cene gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje temeljne naloge oziroma dejavnosti občine, tj. oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kar se zagotavlja tudi z vzdrževanjem in obnovo temu namenjene javne infrastrukture, čemur so sredstva iz naslova najemnine skladno s Pogodbo tudi dejansko in izključno namenjena (22. člen Pogodbe).
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/2, 43, 43/1, 43/3, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 11.
Sodišče druge stopnje glede upnikovih navedb o tem, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje katera izmed obeh tipov cen se upošteva kot osnova za izračun kilometrine, pojasnjuje, da tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi1 ni mogoče uporabiti tako, da bi se lahko uporabile cene pogonskih goriv na avtocestnem križu, saj se le te oblikujejo prosto, iz besedila določbe pa ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču.
Glavni dolžnik in porok nimata ugovorov, ki utemeljujejo izpodbojnost posla. Že beseda pove, da je zaradi tega posel samo izpodbojen in da ga je šele treba izpodbiti (z ustrezno tožbo v ustreznem postopku), sicer pa, dokler ni izpodbit, posel velja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00069065
OZ člen 364, 364/2.
plačilo dolga tekom postopka - pripoznanje terjatve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - akcesornost zamudnih obresti
Toženec je tekom postopka plačal vtoževano glavnico v višini 225,72 EUR in s tem pripoznal vtoževano terjatev, ki jo je tožnica terjala iz naslova plačila zneskov sredstev rezervnega sklada. S tem ji je pripoznal tudi aktivno legitimacijo za takšno tožbo, zato nadaljnje ugotovitve glede upravnika stavbe in njegove upravičenosti terjanja plačila zneskov rezervnega sklada niso bile potrebne.
Obresti kot akcesorna obveznost delijo usodo glavne obveznosti, zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno priznalo tudi zakonske zamudne obresti.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravilna označba dolžnika - poziv na popravo pomanjkljive vloge - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je po prejeti dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno zavrglo predlog za izvršbo z navedbo, da upnik predloga v roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, saj je poslal vlogo, v kateri je navedel podatke o dolžnici, na podlagi katerih sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, saj EMŠO, davčna številka in rojstni datum, kot jih je upnik navedel v dopolnitvi predloga, ne pripadajo dolžnici, kot jo je navedel upnik. Upnik je namreč v dopolnitvi (popravi) predloga za izvršbo navedel drug priimek dolžnice, vendar pa je tako popravljena navedba priimka dolžnice ostala nepravilna oziroma sodišče dolžnice na podlagi elektronsko dosegljivih evidenc ni moglo nedvoumno identificirati.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - nasilje
Na podlagi njegovih dovolj zanesljivo ugotovljenih preteklih ravnanj je strah prve predlagateljice pred nasprotnim udeležencem tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno utemeljen.
pes - domača žival - prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice - vračilo stvari - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - oskrba živali - vestna in skrbna presoja dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - ekonomičnost postopka
Kljub načelu pogodbene svobode bi bil prehud poseg v pridobljeno lastninsko pravico kupca na psu, če bi imela ves čas prodajalka oz. vzrediteljica na njem nekakšen pridržek. In to po presoji sodišča ravno iz razloga, ki ga poudarja pritožnica sama, da je namreč pes živo, čuteče bitje, za katerega je splošno znano, da se na svojega lastnika navadi in naveže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069386
ZPP člen 8, 212, 252, 252/1, 254, 254/3, 286b, 286b/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 58, 59, 60. ZTLR člen 25.
zamudna sodba - pravilno vročanje - nepristnost podpisa na vročilnici - naloga izvedenca - usmerjanje dela izvedenca - upoštevanje dokaznih predlogov - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - neizvedba predlaganih dokazov - pravno neodločilne trditve - skupno in posebno premoženje zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - sprememba identitete nepremičnine - delež na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - napačno oblikovan tožbeni zahtevek
Čeprav je prvostopenjsko sodišče izvedencu naložilo, da vpogleda tudi v podpise toženca z drugih listin v spisu, česar stranki sicer nista predlagali, je delovalo racionalno in znotraj dokaznega predloga - sledilo je zgolj potrebam strokovne izdelave mnenja, ki zahteva primerjavo več primerjalnih podpisov posameznika, ker en primerjalni podpis po posamezniku ne omogoča preiskave. Postopanje sodišča je bilo zato zakonito in procesnopravno pravilno. Sodnik je namreč tisti, ki izvedencu postavlja vprašanja in zahteva od njega pojasnila glede dane ekspertize, zato ima izvedenec tudi pravico pregledati spis, opraviti ogled oziroma pregled predmeta in od sodnika zahtevati določena pojasnila. Kakovost odgovorov je odvisna od kakovosti vprašanj, zato je za učinkovitost postopka zelo pomembno, kako sodnik usmeri delo izvedenca.
Glede na čas gradnje in dogovor pravdnih strank o gradnji hiše za potrebe družine, glede na vrednost in stanje nepremičnine, ki je bilo posebno premoženje toženca, je sodišče prve stopnje na podlagi ZTLR pravilno ugotovilo, da se je stanje nepremičnine zaradi izgradnje nove stavbe spremenilo v taki meri, da je nepremičnino mogoče šteti kot novo stvar, in da nepremičnina skupaj z novo stavbo in kmetijskim delom stavbe ter kmetijskimi in gozdnimi površinami predstavlja celoto, zato predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.
Sodna praksa ves čas omogoča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu), a takšnih razlogov tožnica ni navedla. Tožničin pravovarstveni zahtevek v tem delu ni utemeljen tudi iz razloga, ker je tožnica postavila ugotovitveni zahtevek namesto oblikovalnega.
stroškovna odločitev - končni sklep o pravdnih stroških - višina stroškov - potrebnost stroškov - res iudicata
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma deležu potrebnih stroškov, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
OZ člen 15, 50, 86, 569. ZN člen 43. ZPP člen 8, 213, 224.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - posojilna pogodba - poroštvena pogodba - izvedba dokazov - oblika pogodbe - prosto urejanje obligacijskih razmerij - soglasje volj - pogodba v notarskem zapisu - dokaz resničnosti - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - trditveno in dokazno breme - grožnja - oblikovanje poslovne volje - svobodna volja pri sklepanju pogodbe - pravne posledice
Sodišču ni potrebno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč le tiste, ki so glede materialnopravnega stališča sodišča potrebni ter primerni za ugotovitev odločilnih dejstev (213. člen ZPP).
Za sklenitev posojilne pogodbe zakon ne predpisuje posebne oblike, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno, da bo posebna oblika pogoj za njeno veljavnost, zato posebna oblika za veljavnost posojilne pogodbe ni bila potrebna, iz česar sledi, da tudi, če bi prvi toženec naknadno podpisal posojilno pogodbo, to na samo veljavnost posojilne pogodbe ne bi imelo nobenega vpliva. Dejstvo, da je bila pogodba podpisana s strani vseh pogodbenikov zadostuje za njeno sklenitev.
Pogodba je rezultat dogovarjanja strank. Pogodba je sklenjena, ko je doseženo soglasje volj.
Notarski zapis popsojilne pogodbe dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V skladu z 224. členom ZPP pa je notarsko listino moč izpodbiti.
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
Za obstoj nevarnosti ni nujno, da upnik izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem preprečiti izvršbo. Zadošča že, da ima njegovo ravnanje (odtujevanje ali drugačno ravnanje s premoženjem) negativen vpliv na bodočo uveljavitev terjatve. V takem primeru je zato lahko odločilno vprašanje (objektivnega) vpliva dolžnikovega ravnanja na možnost uspeha v potencialni izvršbi in v zvezi s tem tudi siceršnji obseg dolžnikovega premoženja.. Če pa upnik verjetno izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem premoženja preprečiti morebitno izvršbo, vprašanje siceršnjega obsega premoženja ni več relevantno. Nevarnost je podana že z dolžnikovim namenom preprečiti izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068980
ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dokazna vrednost priče - neverodostojnost priče - pristranskost priče - obstoj terjatve - dokazovanje plačila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil)
Res sorodstveno razmerje s pravdno stranko nujno ne vodi k izničenju dokazne vrednosti izpovedbe takšne priče, vendar pa je dejstvo, da je takšna priča zainteresirana na izidu pravde. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru utemeljeno odklonilo vero izpovedi priče A. A. ter pri tem pravilno opozorilo na nelogičnosti v njegovi izpovedi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00070763
ZBPP člen 40, 40/1, 46. ZOdv člen 17, 17/5. ZPP člen 100, 100/1, 154, 154/1, 163, 163/4.
končni sklep o pravdnih stroških - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - smrt stranke, zastopane po odvetniku - nadaljevanje postopka po dedičih - navedba stranke v odločbi - plačilo odvetniških storitev - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odstop - priglasitev stroškov - zloraba ali izigravanje zakona - zaznamba spora - odmera pravdnih stroškov
Tožnik je imel ves čas Bpp, in temu upravičenju se ni mogel učinkovito odpovedati (z učnikom za nazaj) z utemeljevanjem, da njegov pooblaščenec ni priglasil zahtevka za kritje potrebnih pravdnih stroškov (po opravljeni storitvi) pri službi Bpp, ker je bil prepričan, da mu je toženec po pravnomočni sodbi dolžan povrniti pravdne stroške. Ravnanja pooblaščenca, četudi sprejetega v dogovoru s stranko, ni mogoče obravnavati kot da brezplačna pravna pomoč za ta pravdni postopek nikoli ni bila odobrena. Tožnik niti ni seznanil organa za Bpp o odstopu, niti ni pojasnil utemeljenih razlogov za odstop. Nepriglasitev stroškov v postopku Bpp in posledično neizplačilo iz proračuna onemogoča le naložitev povračila odvetniških stroškov tožencu v korist proračuna. Država namreč ni z ničemer oškodovana. Pri tem pa se tožnikova plačilna obveznost ni spremenila. Če bi tožnikov pooblaščenec pri službi Bpp (pravočasno) priglasil stroške, ki mu bi bili priznani (in nato izplačani), bi jih bil toženec v okviru petega odstavka 17. člena ZOdv dolžan (namesto tožniku) povrniti v proračun v višini polovice zneska, ki bi pooblaščencu tožnika kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči pripadali po odvetniški tarifi. Dejstvo pa je, da toženčeva obveznost povračila stroškov obstoji, pri čemer na njegov položaj nima vpliva, komu mora povrniti stroške odvetnika. V dani situaciji, ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prvi toženec dolžan povrniti tožniku, upoštevaje določilo 17. člena ZOdv le polovico priznanih stroškov odmerjene nagrade in v celoti materialne stroške. Tožencu ne more iti v breme/škodo nepriglasitev tožnikovega pooblaščenca pri organu Bpp. Če bi dodeljeni odvetnik za svoje delo pravočasno priglasil stroške iz naslova Bpp, bi bili izplačani iz proračuna le polovično in toliko bi bil prvi toženec dolžan namesto tožniku povrniti v korist proračuna. Ker niso bili izplačani zaradi neuveljavljanja pri ustreznemu organu, je dolžan te stroške prvi toženec povrniti neposredno tožniku. Nedopustno je, da bi stranka, v dogovoru z dodeljenim odvetnikom (čeprav ima možnost priglasiti stroške pri službi Bpp in bi dobil plačilo za svoje delo iz proračuna v skladu s pravilom o plačilu o znižanih nagradah odvetnikom), v situaciji, ko izve, da je v pravdi v celoti uspela, odstopila od Bpp na način, da pooblaščenec (izvajalec Bpp) ne priglasi stroškov v postopku brezplačne pravne pomočim, posledično pa dobi plačilo stroškov za odvetnikovo delo v polni višini po OT.
zemljiškoknjižni predlog - listine, ki so podlaga za vpis - zaznamba hipotekarne tožbe - zbirka listin
Zapis "predlogu mora biti priloženo potrdilo" v drugem odstavku 78. člena ZZK-1 ne pomeni, da ni treba, da je potrdilo določno navedeno že v predlogu. Po določbi 140. člena ZZK-1 morajo biti v predlogu navedene vse listine, ki so podlaga vpisu, te listine pa morajo biti nato tudi priložene predlogu (142. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Namen zaznambe hipotekarne tožbe je, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe. Za dosego tega namena je bistveno, da je bila tožba dejansko vložena, zato brez potrdila o vložitvi tožbe zaznambe ni mogoče dovoliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070236
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 1, 6, 69, 69/1, 69/3. DZ člen 4. ZPP člen 163, 163/4. Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (2016) člen 1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - lega nepremičnine - Republika Hrvaška - država članica EU - časovna veljavnost - uporaba materialnega prava
Stranki v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata običajno prebivališče v Republiki Sloveniji, ena njuna nepremičnina pa se nahaja na Hrvaškem. Tudi za odločanje o tem delu tožbenega zahtevka je pristojno sodišče Republike Slovenije, saj je treba uporabiti določila Uredbe 2016/1103 in ne ZMZPP.