KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071291
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 56, 56/1, 73, 308, 308/3, 308/6,. ZKP člen 285č/6. KZ-1I člen 308/6.
priznanje krivde - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - obstoj kaznivega dejanja
V obtožnici ni podan konkreten opis nevarnosti za življenje in zdravje tujcev. Tako ni opisano, kakšna nevarnost preti življenju in zdravju tujcev, torej zakaj bi lahko umrli ali bi bilo okvarjeno njihovo zdravje, saj samo nahajanje v tovornem delu vozila praviloma še ne pripelje do smrti ali okvare zdravja.
Tako v primeru zakonskega znaka "povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi", ki je veljal pred novelo KZ-1I, kot tudi "izpostavitve nevarnosti za življenje in zdravje", ki je bil uveljavljen z novelo KZ-1I, gre za konkretno ogrozitev.
kršitev temeljnih pravic delavcev - ponarejanje listin - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - kolektivno kaznivo dejanje - res iudicata - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - enotna kriminalna dejavnost - izvedenec grafološke stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odmera kazenske sankcije - sprememba kazenske sankcije - sprememba sodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče - stranska denarna kazen - obvezen izrek denarne kazni - razširjena pogojna obsodba
Ob takšnih razlogih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema, in ugotovitvi, da ravnanje obdolženca ni bilo usmerjeno zoper delavca kot osebo, temveč zoper njegove pravice, ki mu pripadajo skladno s predpisi, se je strinjati z zagovornico, da na podlagi dejstva različnih gospodarskih družb in različnih oškodovancev ni mogoče ustvarjati samostojnega kaznivega dejanja za vsako od gospodarskih družb, ampak je mogoče govoriti le o enem kolektivnem kaznivem dejanju. Pri tem je potrebno upoštevati, da je novela KZ-1E izrecno določila, da gre za eno kaznivo dejanje, če je z izvršitvenim ravnanjem prikrajšan za pravico en sam delavec (ali mu je pravica omejena), kot tudi v primeru, če je oškodovanih delavcev več. To dejstvo je pravno pomembno glede presoje že razsojene stvari in prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
ZDZdr člen 39, 48, 65. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - duševna motnja
Sodišče prve stopnje je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja s podlago v izvedenem dokaznem postopku in ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kar je, glede na zdravstveno stanje zadržanega, edina oblika zdravljenja, ki prihaja v poštev v tej fazi.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/1-1. ZUP člen 7, 8.
varstveni dodatek - spor polne jurisdikcije - kasatorično pooblastilo - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek
Res je, da sodišče v sodno socialnih sporih po odpravi upravnih odločb praviloma samo odloča tudi o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Torej razsoja v sporu polne jurisdikcije. Vendar pa lahko ob odpravi upravnega akta naloži izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Prav slednje procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
Na bistvo pritožbene graje je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi argumenti, zakaj prepoznanega obstoja preslepitvenega namena v zvezi s prevzetim poslom dejstvo, da je obdolženi najel ter tudi plačal gradbeni oder, ne more omajati in posledično tudi ne razbremeniti očitka storitve kaznivega dejanja. Poudariti je namreč, da je preslepitev sicer abstrakten, pomensko odprt pojem, ki je v danem primeru vsebinsko podprt z ugotovljenimi konkretnimi ravnanji obdolženca, ki jasno in nedvoumno obeležujejo preslepitev.
Dolžnik bi s pritožbo, v kateri smiselno zatrjuje, da so bile vse terjatve do upnika, ki so predmet izvršbe, z v pritožbi zatrjevanimi plačili že poravnane, lahko uspel, če bi izkazal, da so bile vse terjatve upnika poravnane že v trenutku, ko je izvršitelj opravljal dejanja, v zvezi s katerimi je izdal zgoraj navedene obračune. V tem primeru bi bilo namreč mogoče šteti, da dejanja izvršitelja niso bila potrebna za izvršbo, zaradi česar dolžnik upniku v zvezi z njimi nastalih stroškov ne bi bil dolžan kriti. Tega pa dolžnik ni uspel izkazati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 5/1, 8, 8-1.. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4-1.. ZPP člen 17, 17/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom - sedež tožene stranke - postopek pred domačim in tujim sodiščem - isti historični dogodek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - tesna povezanost zahtevkov - uporaba tujega prava - deljena odgovornost - nerazdelna odgovornost - načelo učinkovitosti prava EU
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče (prve stopnje) presoditi svojo pristojnost na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP). To pomeni, da sodišče pri presoji svoje pristojnosti ne izvaja dokazov zaradi ugotavljanja dejstev (kompetenčno dejansko stanje), ker bi to lahko pripeljalo do zavlačevanja postopka, temveč upošteva le tožbene navedbe in sodišču znana dejstva.
Po prepričanju sodišča druge stopnje na tesno povezanost zahtevkov kaže več okoliščin predmetne zadeve. Po eni strani gre pri vseh zahtevkih za isti historični dogodek (delovno nezgodo z dne 30. 10. 2015 na gradbišču v Nemčiji, v kateri se je tožnik telesno poškodoval), k nastanku katerega je (glede na tožbene navedbe) vsaka od toženih strank prispevala z njej očitanim ravnanjem oziroma opustitvijo. To pomeni, da imajo vsi zahtevki isto dejansko podlago.
Po drugi strani tožnik vsako od toženih strank toži na deliktni podlagi, kar pomeni, da je podana istovrstna pravna podlaga tožbenih zahtevkov. Pritožbene navedbe o različni pravni podlagi zahtevkov so neutemeljene. V tej zvezi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pri presoji obstoja tesne zveze med različnimi zahtevki enaka pravna podlaga za vložene tožbe sicer le eden od upoštevnih dejavnikov, ni pa nujni pogoj za uporabo 1. točke 8. člena Uredbe 1215/2012, če so tožene stranke lahko vsaj predvidele, da obstaja tveganje, da bodo tožene v državi članici, v kateri ima vsaj ena od njih stalno prebivališče. Toliko bolj je podana tesna zveza med zahtevki, če nacionalni predpisi, ki so pravna podlaga za tožbe, ki so bile vložene proti različnim toženim strankam, v bistvu enaki. Za različne pravne podlage zahtevkov na primer gre, če zahtevki zoper ene tožence eni temeljijo na pogodbeni odgovornosti, zahtevki zoper druge tožence pa na deliktni odgovornosti. V predmetni zadevi pa zahtevki zoper vse tožence temeljijo na deliktno podlagi.
In nenazadnje, na tesno vez med zahtevki kaže tudi to, da bi (glede na tožbene navedbe) lahko toženci tožniku skupno odgovarjali za nastalo škodo, pri tem pa ni pomembno, ali gre za deljive ali solidarne (nerazdelne obveznosti).
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 61, 61/1, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zaposlitev pri drugem delodajalcu - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugi toženki s sklenitvijo dogovora o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi s prvo toženko ni zakonito prenehalo. Od prenehanja delovnega razmerja od druge toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice.
URS člen 14. ZKP člen 402,402/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 19, 19/2.
stroški pooblaščenega zagovornika
Pritožbeno sklicevanje na primerjavo plačila dela odvetnikov in izvedencev ni utemeljeno, saj iz 1. člena OT izhaja, da ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za izvršene pravne storitve. Pritožba tako povsem prezre, da storitve izvedencev bazirajo na drug(ačn)i pravni podlagi, in sicer na Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Različen pravni temelj je torej razlog, čemu opravljanja in posledično vrednotenja odvetniških in izvedenskih storitev ni mogoče primerjati na način, za katerega se skozi pritožbena izvajanja zavzema zagovornica.
ZPP člen 155, 163, 163/4, 344. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - pravnomočna odločitev o glavni stvari - stroški odgovora na pritožbo - povišanje nagrade za zastopanje več strank - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dolžnost povrnitve stroškov
Čeprav je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči, to na njeno dolžnost povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki ne vpliva.
Vložitev odgovora na pritožbo je z zakonom predpisana pravica pravdne stranke. Glede na to je zavrnitev stroškov odgovora na pritožbo s sklicevanjem na 155. člen ZPP lahko utemeljena le v primeru vsebinsko povsem praznega odgovora na pritožbo.
Pri odločitvi o stroških postopka se upošteva le končni uspeh strank in ne uspešnost posamezne faze postopka.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - nedovoljena pritožbena novota
Kršitev toženkine pravice do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, bi bila podana samo, če bi sodišče prve stopnje toženi stranki onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo toženkine utemeljene prošnje za preložitev naroka. V primeru, da so obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih se zakoniti zastopnik tožene stranke obravnave ni mogel udeležiti (nenadna in nepredvidljiva bolezen, ki mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku), bi moral o tem pravočasno, torej še pred razpisano obravnavo, obvestiti sodišče in predložiti zdravniško opravičilo, izdano na predpisanem obrazcu. Zakoniti zastopnik tega ni storil, temveč šele v pritožbi navaja, da se dne 6. 12. 2022 naroka ni mogel udeležiti zaradi bolezni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068519
ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialna prevencija - generalna prevencija - presoja vseh okoliščin - namen kaznovanja
Pritožnik v izpostavljanju obljube vzdržnosti od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj nekritično prezre, da se z izvršitvijo prostostne kazni zasleduje tudi širši namen, da se ne le obsojenega, marveč tudi druge, odvrne od pravno nevzdržnih ravnanj, kar pomeni, da mora biti način izvršitve kazenske sankcije koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo oziroma širšo bivanjsko okolico.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1, 42, 42/1, 49, 50, 51. ZSICT člen 45.
stroški in nagrada sodnega cenilca - cenitev vrednosti nepremičnine - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - rast cen - dodatna dokumentacija - cenilno poročilo
Glede kompleksnosti in vrste zadeve, ki je bila v obravnavani zadevi predmet cenitve, se je sodni cenilec v pritožbi skliceval predvsem na dejstvo, da je moral oceniti dve nepremičnini - parceli, od katerih je ena mešane namenske rabe - stavbno in kmetijsko zemljišče, na drugi parceli pa so štirje objekti, ki so vsi različne oblike, finalizacije in različni po namembnosti. Te navedbe držijo in sodišče druge stopnje se strinja s cenilcem, da ne gre za najbolj preprost primer cenitve, kot npr. cenitev enakih praznih parcel. Kljub temu je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je cenilcu odmerilo osnovno nagrado za izdelavo cenitve v višini 350,00 EUR, saj opravljena cenitev tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja zelo zahtevne cenitve, za katero Pravilnik predpisuje nagrado v višini 525,00 EUR, ampak zahtevno cenitev, za katero pa cenilcu pripada plačilo v višini 350,00 EUR.
Podatka o inflaciji v preteklem letu na podlagi določbe 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala. Iz besedila citirane določbe namreč ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporabljena besedna zveza "uveljavitev zadnjega zvišanja" po stališču pritožbenega sodišča pomeni le, da 51. člen Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) "uveljavi zvišanje" s spremembo Pravilnika.
BRSSZ člen 4, 6, 6/1, 22. ZPIZ-2 člen 27, 27/2, 108, 108/2, 173, 174, 174/2.
sorazmerni del starostne pokojnine - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravica do starostne pokojnine je pogojena s prenehanjem zavarovanja. To velja tudi za sorazmerni del starostne pokojnine, ko se pogoji ob uporabi mednarodne pogodbe ugotavljajo s seštevanjem pokojninskih dob v državah pogodbenicah in denarna dajatev odmerja po formuli iz 22. člena BRSSZ.
ZDR-1 člen 148, 148/6, 148/7. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo za nadurno delo - regres za letni dopust - voznik tovornega vozila - neenakomerna razporeditev delovnega časa - nedovoljene pritožbene novote
Iz pripomb tožnika na mnenje izvedenke finančne stroke izhaja le, da se z mnenjem ne strinja, ker izvedenka ni upoštevala nadur, ki jih je ugotovil izvedenec prometne stroke, ni pa nasprotoval upoštevanju neenakomerno razporejenega delovnega časa, čeprav iz mnenja jasno izhaja, da se je to upoštevalo pri izračunu nadur. V pritožbi zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da narava dela ni bila takšna, da bi bil delovni čas lahko neenakomerno razporejen in da pred začetkom leta ni bil obveščen o razporedu delovnega časa (prvi odstavek 337. člena ZPP).
ZPP člen 2, 2/1, 8, 163, 163/1, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 4, 9, 17, 17/3, 118, 131, 131/4, 161, 161/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pravnomočno zavržena tožba - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je posledica zlorabe, kar pomeni, da je ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v prvem odstavku 4. člena ZDR-1, nepotrebno.
Pri odločanju o denarnem zahtevku za čas do prenehanja delovnega razmerja je bistveno, da je bilo pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec te družbe, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje za to obdobje neutemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 11, 70, 70/1, 70/1-6, 72, 185, 185/1, 247, 247/1, 252, 252/1, 286, 286b, 286b/1, 291, 291/2. ZDR-1 člen 7, 7/4, 196. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4. ZPIZ-2 člen 70, 83, 429, 429/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije - invalid III. kategorije invalidnosti - izločitev sodnika - nepristranskost izvedenca - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - obveznost prilagoditve delovnega mesta - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče pritožbe, da bi morala toženka organizirati delovni proces tako, da bi tožnici to delovno mesto prilagodila. Tožnica zaradi omejitev ni mogla več opravljati dela na delovnem mestu pevka v koncertnem zboru, prilagoditev delovnega mesta delovnemu invalidu pa je predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije iz 70. člena ZPIZ-2.
Očitanih ravnanj oziroma opustitev (niti samih zase niti) v povezavi z ostalimi ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer ta tudi sama zase niso graje vredna ali očitno negativna in žaljiva, da bi bila podlaga odškodninske odgovornosti toženke.
ZObr člen 92, 92/2, 93, 93/2. ZSSloV člen 57. ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 372, 372/1.
vračilo stroškov usposabljanja - vojaška oseba - izračun stroškov - obseg povrnitve stroškov - revalorizacija
Toženec je moral opraviti Šolo za častnike poleg osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja, kar pomeni, da je tudi Šola za častnike ena od oblik osnovnega vojaškega usposabljanja in izobraževanja.
Drugi odstavek 93. člena ZObr ne daje podlage za stališče tožnice, da bi se moralo gledati, koliko dni od zaključka usposabljanja bi toženec še moral ostati v delovnem razmerju, in na tej podlagi izračunati sorazmerni del stroškov, ki bi jih moral povrniti toženec.
Pogoj za revalorizacijo stroškov je sklenjen dogovor, takšnega dogovora pa med strankama ni bilo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 41/5.
stroški in nagrada izvedenca
Pritožbene navedbe o preuranjenosti sklepov o odmeri nagrade niso utemeljene, saj že sam pristop izvedenk na narok terja priprave, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se jima plačilo prizna tudi v primeru preložitve naroka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 4, 9, 17, 17/3, 62, 62/6, 118.
prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pravnomočno zavržena tožba - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je posledica zlorabe, kar pomeni, da je ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v prvem odstavku 4. člena ZDR-1, nepotrebno.
Toženka je zaradi ugotovljene zlorabe odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec družbe A., d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje za čas do 9. 10. 2019 neutemeljeno zavrnilo.