Pravilne so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno ovrednotilo odvetniške storitve v delu, ki jih izpostavlja v pritožbi, ker ni upoštevalo, da gre za stroške v zvezi s ponovnim/novim sojenjem pred sodiščem prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VDS00070598
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3, 274. ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5. ZZdrS člen 42. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1, 2-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. URS člen 14, 14/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - zahteva za oceno ustavnosti - kršitev načela enakosti pred zakonom - neposredna uporaba direktive - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Uporaba tretjega odstavka 71. člena ZODPol v delu, ki se nanaša na pripravljenost za delo na določenem kraju, bi pomenila uporabo predpisa, ki ni v skladu z Ustavo, in sicer s 14. členom URS - načelo enakosti pred zakonom, ki zakonodajalca zavezuje, da obravnava enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Če zakonodajalec enake položaje ureja različno, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Ni namreč razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, da bi se pripravljenost za delo na določenem kraju glede delovnega časa obravnavala drugače kot dežurstvo zdravnikov.
ZVPot člen 4. OZ člen 155, 458. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1.
Področje odgovornosti za napake na izdelku je, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage, treba razlagati usklajeno z Direktivo Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako. Po navedeni ureditvi je za škodo odgovoren proizvajalec, distributer oziroma uvoznik pa le subsidiarno, če proizvajalca ni mogoče identificirati oziroma ga distributer ne imenuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejanski razlog za odpoved - delna sprememba izpodbijane sodbe
V obravnavani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil dejanski razlog za odpoved prenehanje potrebe po točno določenem delavcu, tj. tožniku, in ne prenehanje potreb po opravljanju določenega dela. Ker poslovni razlogi, navedeni v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izhajajo iz sfere tožnika in prikrivajo drug razlog, odpoved pogodbe v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ni zakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070591
ZDR-1 člen 45, 179. OZ člen 131, 135. ZVZD-1 člen 7.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - izključna odgovornost oškodovanca
Tožnik je bil usposobljen za varno delo, montažo gradbenih odrov ter delo strojnega ometanja. Na voljo je imel tudi vsa sredstva (ali toženkina ali pa od podizvajalca). Postavil je neustrezen, preozek delovni oder, ki pa ni bil vzrok nesreče. Do nje je prišlo zato, ker tožnik ni uporabil ustrezne lestve, da bi se na oder povzpel.
odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - enostranska izjava volje - veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - fiktivnost pogodbe - deklaratorna narava vpisa v sodni register
Toženka kot delodajalka v sporu za izplačilo odpravnine ne more uspešno uveljavljati neveljavnosti oziroma neučinkovitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila v celoti realizirana z njene strani in je tožnici na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje pri toženki prav na način, kot izhaja iz te odpoved, tožnica je ni izpodbijala, pri Zavodu RS za zaposlovanje pa je kot brezposelna oseba dobila pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Ocena delovne uspešnosti je sicer res sestavljena iz posameznih elementov, a ne gre za matematično vrednotenje teh elementov niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog po vsebini oziroma glede na predpisane kriterije opravljeno visoko nad pričakovanji tožene stranke. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene tožene stranke oziroma tožničinega nadrejenega o tem, kakšen je tožničin prispevek k delovanju tožene stranke.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - zloraba pravice - zamuda roka
Tudi po oceni pritožbenega sodišča 14-mesečna prepoved odobritve nove izredne denarne socialne pomoči tožniku zaradi krajše zamude zakonsko določenega roka za porabo sredstev ob sočasni pravočasni predložitvi dokazil o namenski porabi sredstev ne more biti zakonita niti ustavno skladna.
pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - nepopoln izrek - nedovoljena pritožba zoper sodbo - neizkazanost pravnega interesa - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - prekluzivni rok - prenizka odškodnina - napačna uporaba materialnega prava
V izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela - tistega, ki ga tožeča stranka izpodbija s pritožbo, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka želelo zavrniti. Pritožba je v delu, kjer izpodbija neobstoječi zavrnilni del sodbe, nedovoljena. V takšnih primerih pride v upoštev le izdaja dopolnilne sodbe.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - zavrženje predloga - pravočasnost predloga - če je zadnji dan roka dan, ko se pri sodišču ne dela - globa
Ker se predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov z delom v splošno korist vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku (v tem primeru Okrajno sodišče), ta pa na dan izteka roka za plačilo globe in tudi še naslednji dan ni delal, je predlog, vložen 3.5.2023, pravočasen.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/3, 88, 89. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 5, 6. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 93, 97, 97/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - pogoji za začetek postopka - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - izvrševanje kazni zapora - kazenska evidenca
Sodišče v stečajnem postopku ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnika.
Potrdilo o odpustu predstavlja zgolj dokaz o odpustu iz zavoda, ne dokazuje pa dejstva, da bi bila z dnem odpusta iz zavoda zaporna kazen tudi že izvršena. Datum odpusta iz zavoda ter datum izvršene kazni pa nista nujno enaka.
stvarna pristojnost - odpoklic člana uprave - ničnost sklepa - Slovenski državni holding (SDH) - razrešitev člana uprave AUKN - državni zbor - upravni akt - upravni spor - sodno varstvo - uporaba določb ZGD - splošno ali upravno sodišče - sklep o zavrženju tožbe - sklep o nepristojnosti
Utemeljeno pritožba navaja, da bi sodišče prve stopnje namesto sklepa o zavrženju moralo izdati sklep o nepristojnosti in zadevo odstopiti upravnemu sodišču. Ne drži sicer, da bi to moralo storiti po uradni dolžnosti že takoj po prejemu zadeve, saj se lahko skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPP za nepristojno izreče tudi pozneje, na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, kar je tudi storilo.
sklep o stroških pravdnega postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - obrazložitev sklepa o stroških - povračilo stroškov prevoda listin
V 163. čenu ZPP dana možnost sodišču, da o višini stroškov odloči po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, ne pomeni, da lahko tudi pravdna stranka stroške priglasi šele po pravnomočnosti sodbe.
Pritožbeni očitek, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je konkretiziran le v delu, ki se nanaša na tožeči stranki priznane stroške za prevode listin. Razlogov za priznanje teh stroškov sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, vendar pa njihova potrebnost izhaja že iz očitnih dejanskih okoliščin primera.
upravičenost za zastopanje - pooblaščenec - neudeležba na naroku - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.
Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.
Določbi prvega in drugega odstavka 93. člena SZ-1 sta jasni: Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanj ali skupnih delov. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, ne izvede naloženih del, lahko ta dela na njegove stroške izvede najemnik sam. Stroške izvedbe del, skupaj z obrestmi, lahko najemnik pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine. V povezavi s 93. členom pa je pomemben tudi 100. člen SZ-1, ki govori o pravicah najemnika. Ena od teh (5. alineja) je pravica zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati, ker je lastnik opustil svoje dolžnosti iz 93. člena SZ-1. 100. člen SZ-1 med pravicami najemnika ne ureja druge možnosti za znižanje najemnine, kar pomeni, da lahko najemnik znižanje zahteva le upoštevaje navedeno 5. alinejo, ki pa zahteva predhoden postopek pri stanovanjski inšpekciji. In ne samo to – zahteva tudi, da je stanovanjska inšpekcija izdala odločbo, s katero je naložila najemodajalcu izvedbo določenih del, ta pa je svojo obveznost iz 93. člena SZ-1 opustil (ni ravnal v skladu z odločbo, zaradi česar stanovanja določeno obdobje – dokler z najemnik sam ni izvršil zahtevana dela – ni bilo mogoče normalno uporabljati stanovanja).
ZP-1 člen 144, 144/1.. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 4.
hramba zaseženega vozila - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja
V predpisih, ki urejajo to področje, ni nobene podlage za drugačno obravnavanje stroškov, ki so nastali po tem, ko bi lastnik predmete lahko prevzel, pa jih ni. Izvršitelj je predmete hranil na podlagi skladiščne pogodbe, sklenjene med njim in sodiščem, v tem razmerju je zavezanec za plačilo stroškov hrambe sodišče. Sodišče pa jih bo nato po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izterjalo od storilca prekrška.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje darila - dokazno breme - predložitev listine - prevalitev dokaznega bremena - namen plačila
Na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD se na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno. Zakon ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora o navedenem sodišče presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
V sodni praksi je res ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, kot to v pritožbi izpostavlja dedinja in za primerjavo navaja zadeve s takimi odločitvami. Vendar je v sodni praksi ustaljeno tudi stališče, da to ne velja v primeru predložitve listinskih dokazov. V takem primeru se namreč dokazno breme prevali.
Na pravdo, da nakazani znesek ne predstavlja darila, ki bi se vštel v njen dedni delež, je bila zato materialnopravno pravilno napotena dedinja. Pri tem pa dedinja zmotno meni, da bi morala v pravdi dokazovati negativna dejstva, saj bo lahko dokazovala, da je bila pravna podlaga za nakazilo odplačne narave, kot je to zatrjevala pred prvostopnim sodiščem in kot to zatrjuje tudi v pritožbi.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - trajanje ukrepa - zalezovanje - denarna kazen
V sodni praksi ni poenoteno stališče o časovnem trenutku, s katerim prične teči obdobje izrečenih ukrepov. V položaju neenotnega stališča sodne prakse in enoznačnega sporočila sodišča, ki se je oprlo na razumno obrazloženo eno od stališč in ki ga je predlagateljica upoštevala, bi bila sankcija z zavrženjem predloga z vidika namena tretjega odstavka 18. člena ZPND in namena zakona kot celote, ki je v varovanju žrtve nasilja, nesprejemljiva.
Ni sicer treba, da so pravne norme sploh pripisane v izrek prvostopenjske sodbe, razen če nadomeščajo del opisa dejanja kot življenjskega dogodka (opis dejstev), vendar pa je utemeljeno pritožbeno izpostavljeno pričakovanje zagovornikov obdolženega, da je vsebina skupka norm, vsebovanih v izreku izpodbijane sodbe, ustrezno obrazložena. Pri tem se je prvostopenjsko sodišče dolžno opredeliti do vseh trditev, ki izhajajo iz opisa kaznivega dejanja po obtožbi, tako, da na podlagi izvedenih dokazov pojasni, ali zatrjevana dejstva šteje za dokazana ali ne. Razlogi sodbe morajo skladno s 17. členom ZKP zajeti vsa dejstva, ki so znak obravnavanega kaznivega dejanja, ali so odločilna zato, ker je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona oziroma z njim povezanega predpisa v primeru blanketne kazenske norme.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - normalna funkcija objekta - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pomožni objekt - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prepoved retroaktivnosti - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - udeleženci v postopku - procesni sklep - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
V obravnavani zadevi je bilo treba obseg pripadajočega zemljišča ugotoviti po t. i. dinamičnem principu, saj gre za stavbo, ki je od podržavljenja dalje stala na zemljišču v družbeni lastnini. Pri takih zemljiščih je treba upoštevati, da je imel lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu zemljišča, ki mu je zagotavljalo normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Namenjenost za redno rabo se je sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča.
Merilo pretekle rabe je praviloma dodatni spoznavni vir, vendar gre lahko v določenih primerih tudi za odločilno merilo. Ni sporno, da pripadajoče zemljišče stavbe v prostorskih aktih ne v času gradnje ne v času družbene lastnine, ni bilo določeno. Na podlagi kriterija iz 1. in 4. točke 43. člena ZVEtL-1 zato sodišče prve stopnje pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti in je posledično pri svoji odločitvi kriteriju dejanske urejenosti in kriteriju pretekle rabe utemeljeno dalo odločilno težo.