NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00070248
ZDZdr člen 2, 2-16, 74, 75.
psihiatrična bolnišnica - bolnišnično zdravljenje - zaključek zdravljenja - namestitev v socialnovarstveni zavod - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - nujnost - poseg v človekove pravice - časovna omejenost ukrepa - duševno stanje - poizvedbe - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnik ne bo ostal v bolnišnici za nedoločen čas, saj je rok omejen do sprejema v ustrezni zavod. Zato ne gre za primere kršitve človekovih pravic in časovno neomejeno neprostovoljno nameščanje oseb z duševno boleznijo v kapacitete, ki niso prilagojene njihovemu duševnemu stanju. Gre za začasne rešitve do namestitve v ustrezni zavod, ki je bil v času odločanja prezaseden.
Bistvena značilnost arbitraže je, da je v primeru, ko je med strankama dogovorjena, izključeno, da bi o istih primerih in iz njih izvirajočih spornih razmerjih odločalo sodišče. Za presojo, ali je sodišče pristojno za odločanje o sporu, je odločilen tožbeni zahtevek in z njim povezane trditve tožeče stranke v tožbi.
Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe trdila, da je bilo gorivo v odvzetih vozilih njena last in zato tožena stranka ni imela pravnega naslova za njegovo odvzetje. Iz trditev tožeče stranke ne izhaja, da bi tožbeni zahtevek temeljila na kršitvah določil pogodb o lizingu tovornih vozil niti da bi tožbeni zahtevek temeljila na pravicah in obveznostih pravdnih strank, ki bi izhajale iz sklenjenih pogodb o lizingu tovornih vozil.
Gorivo ni trajno spojeno z vozilom, saj se z uporabo vozila (vožnjo) porablja. Zato tudi ni mogoče zaključiti, da je del vozila. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je vozilo brez goriva nekompletno ali nedokončano.
Gorivo se z uporabo porablja, zato ni mogoče zaključiti niti, da gre za pritiklino (ni trajne funkcionalne povezanosti).
ZKP člen 35. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1. ZOPOKD člen 22, 22/1.
zavrženje obtožnega predloga - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnega roka - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prenos krajevne pristojnosti
V obravnavani zadevi ni nobenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, prav tako pa pritožbeno sodišče ni zasledilo pristranskega odločanja, saj okoliščina, da je sodnik, ki je odločal v obravnavani zadevi že odločal v nekih drugih zadevah, ne potrjuje v pritožbi uveljavljano pristranskost, pri čemer so ostale navedbe pritožnika, s katerimi skuša prepričati v pristranskost prvostopnega sodišča, nepodkrepljene in zato neupoštevne.
ZDSS-1 člen 41, 41/6. ZDR-1 člen 9, 9/2, 73. ZGD-1 člen 268.
poslovodna oseba - predčasni odpoklic člana poslovodstva - odškodnina - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodbena zaveza
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da pogodbena zaveza toženke o razporeditvi oziroma ponudbi pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto velja le v primeru, če tožnik po izteku štiriletnega mandata ne bi bil ponovno imenovan za generalnega direktorja v funkciji uprave družbe. Pogodba o zaposlitvi ne določa obveznosti toženke, da v primeru predčasnega odpoklica tožnika razporedi na drugo delovno mesto. Ker je bil tožnik odpoklican pred iztekom mandata, mu toženka ni dolžna ponuditi zaposlitve za delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe.
sodna taksa - predlog za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk
Sklep pritožbenega sodišča ni vseboval obvestila (pravnega pouka) po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1. V dani procesni situaciji dolžniku, kot pravnemu laiku, ni bilo jasno in nedvomno predočeno, do kdaj mora plačati dolžno sodno takso oziroma kakšna je usoda že izdanega plačilnega naloga. Ta opustitev s strani sodišča mu ne more iti v škodo.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 16/2, 20, 20/2, 20/3.
evropski plačilni nalog - ponovna preučitev v izrednih primerih - prepozen ugovor dolžnika
Navedbe tožene stranke, da tožena stranka nikoli ni prejela blaga in faktur tožeče stranke (ker ji je bila v Angliji ukradena identiteta), po oceni pritožbenega sodišča ne predstavljajo drugih izjemnih okoliščin iz drugega odstavka 20. člena Uredbe (v tej zvezi bi bila relevantna zamuda roka za ugovor zoper EPN zaradi opravičljivih razlogov na strani tožene stranke ali zaradi nepredvidljivih oziroma neodvrgljivih okoliščin).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VDS00070598
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3, 274. ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5. ZZdrS člen 42. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1, 2-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. URS člen 14, 14/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - zahteva za oceno ustavnosti - kršitev načela enakosti pred zakonom - neposredna uporaba direktive - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Uporaba tretjega odstavka 71. člena ZODPol v delu, ki se nanaša na pripravljenost za delo na določenem kraju, bi pomenila uporabo predpisa, ki ni v skladu z Ustavo, in sicer s 14. členom URS - načelo enakosti pred zakonom, ki zakonodajalca zavezuje, da obravnava enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Če zakonodajalec enake položaje ureja različno, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Ni namreč razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, da bi se pripravljenost za delo na določenem kraju glede delovnega časa obravnavala drugače kot dežurstvo zdravnikov.
preživninska obveznost otrok do staršev - preživninski zavezanec - plačilo storitev za institucionalno varstvo - doplačilo storitev institucionalnega varstva - porazdelitev preživninskega bremena - materialno procesno vodstvo - kvalificiran pooblaščenec
Tožnik je brez dvoma upravičen do plačila za institucionalno varstvo in oskrbo toženkinega očeta.
Toženka po 185. členu DZ glede na svoje sorodstveno razmerje z očetom sodi v krog njegovih preživninskih zavezancev. Ob odsotnosti drugačnega dogovora med njimi je tožnik svoj zahtevek upravičeno naperil zoper toženko. Da plačila ne zmore, ali da je oče v preteklosti kršil svojo preživninsko obveznost do nje, toženka v pritožbi ne navaja. Prav tako ni dovolj trditev, da je žena toženkinega očeta sposobna za delo. Za drugačno porazdelitev preživninskega bremena bi morala toženka dokazati, da je žena toženkinega očeta po svoji krivdi nezaposlena oziroma brez dohodkov, česar pa v pritožbi ne zatrjuje.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - normalna funkcija objekta - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pomožni objekt - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prepoved retroaktivnosti - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - udeleženci v postopku - procesni sklep - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
V obravnavani zadevi je bilo treba obseg pripadajočega zemljišča ugotoviti po t. i. dinamičnem principu, saj gre za stavbo, ki je od podržavljenja dalje stala na zemljišču v družbeni lastnini. Pri takih zemljiščih je treba upoštevati, da je imel lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu zemljišča, ki mu je zagotavljalo normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Namenjenost za redno rabo se je sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča.
Merilo pretekle rabe je praviloma dodatni spoznavni vir, vendar gre lahko v določenih primerih tudi za odločilno merilo. Ni sporno, da pripadajoče zemljišče stavbe v prostorskih aktih ne v času gradnje ne v času družbene lastnine, ni bilo določeno. Na podlagi kriterija iz 1. in 4. točke 43. člena ZVEtL-1 zato sodišče prve stopnje pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti in je posledično pri svoji odločitvi kriteriju dejanske urejenosti in kriteriju pretekle rabe utemeljeno dalo odločilno težo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070233
ZKP člen 278, 278/2, 277, 277/1, 277/1-4. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pristojnost zunajobravnavnega senata - materialni preizkus obtožnice - ocenjevanje utemeljenosti suma - sklepanje o dokazanosti - sprememba sklepa
Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, pa se je v svojem bistvu, tudi po oceni pritožbenega sodišča, opredeljevalo do vsebine posameznih očitkov, ki bremenijo obdolženca, na način, da je odločalo o sami utemeljenosti obtožbe, s tem pa je preseglo pristojnosti iz faze materialnega preizkusa obtožbe. Poudariti je namreč, da se v ugovornem postopku ne odloča o utemeljenosti obtožbe (o tem bo odločal senat na glavni obravnavi), temveč o utemeljenosti ugovora zoper obtožnico.
pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - odgovornost zzzs - poškodba delavca - regres - samostojni podjetnik - prenos podjetja
Razpolagalec (s.p.) tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene obveznosti, če jih ne izpolni družba, in njegova obveznost je neomejena, subsidiarna (če jih ne izpolni družba) in solidarna.
Zakon o dedovanju (1955) člen 128, 128/1, 129, 214.
pritožba zoper sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg omejitve dedovanja - odpoved pravici - država kot stranka v postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba prvega odstavka 128. člena ZD omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage. Ni pa ovir, da se RS ne bi mogla z dedičem zapustnikovega premoženja dogovoriti drugače. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Na podlagi določbe 129. člena ZD pa je dopustno, da se upnica odpove pravici do omejitve dedovanja na določenem premoženju.
pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - nepopoln izrek - nedovoljena pritožba zoper sodbo - neizkazanost pravnega interesa - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - prekluzivni rok - prenizka odškodnina - napačna uporaba materialnega prava
V izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela - tistega, ki ga tožeča stranka izpodbija s pritožbo, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka želelo zavrniti. Pritožba je v delu, kjer izpodbija neobstoječi zavrnilni del sodbe, nedovoljena. V takšnih primerih pride v upoštev le izdaja dopolnilne sodbe.
upravičenost za zastopanje - pooblaščenec - neudeležba na naroku - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.
Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.
stvarna pristojnost - odpoklic člana uprave - ničnost sklepa - Slovenski državni holding (SDH) - razrešitev člana uprave AUKN - državni zbor - upravni akt - upravni spor - sodno varstvo - uporaba določb ZGD - splošno ali upravno sodišče - sklep o zavrženju tožbe - sklep o nepristojnosti
Utemeljeno pritožba navaja, da bi sodišče prve stopnje namesto sklepa o zavrženju moralo izdati sklep o nepristojnosti in zadevo odstopiti upravnemu sodišču. Ne drži sicer, da bi to moralo storiti po uradni dolžnosti že takoj po prejemu zadeve, saj se lahko skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPP za nepristojno izreče tudi pozneje, na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, kar je tudi storilo.
Ni sicer treba, da so pravne norme sploh pripisane v izrek prvostopenjske sodbe, razen če nadomeščajo del opisa dejanja kot življenjskega dogodka (opis dejstev), vendar pa je utemeljeno pritožbeno izpostavljeno pričakovanje zagovornikov obdolženega, da je vsebina skupka norm, vsebovanih v izreku izpodbijane sodbe, ustrezno obrazložena. Pri tem se je prvostopenjsko sodišče dolžno opredeliti do vseh trditev, ki izhajajo iz opisa kaznivega dejanja po obtožbi, tako, da na podlagi izvedenih dokazov pojasni, ali zatrjevana dejstva šteje za dokazana ali ne. Razlogi sodbe morajo skladno s 17. členom ZKP zajeti vsa dejstva, ki so znak obravnavanega kaznivega dejanja, ali so odločilna zato, ker je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona oziroma z njim povezanega predpisa v primeru blanketne kazenske norme.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - obveščanje upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje TRR
Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP.
Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - dopustitev uporabe nepremičnine za zagotavljanje nemotenega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nastanek težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti - splošno znana dejstva - substanciranje navedb
Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nanadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi če so splošno znana, kadar so pravno pomembna za substanciranje zahtevka. Splošno znana dejstva, ki so pravno pomembna za substanciranje zahtevka, so predmet trditvenega bremena stranke. Sodišče jih ne more ugotavljati samo, če niso zatrjevana. Ne zadostujejo torej le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode. Potrebna je obrazložitev, katera in zakaj določena dejstva pomenijo nevarnost in zakaj bo škoda težko nadomestljiva. Za ugotovitev dejstev je treba predlagati ustrezne dokaze, ki bodo potrdili njihovo resničnost. Zatrjevana splošno znana dejstva, da so zidarska in gradbena dela pogojena z zagotavljanjem vode za njihovo izvedbo, niti sanacija vodovodnega priključka zaradi izvedbe gradbenih del na nevarnem objektu, sama po sebi ne predstavljajo težko nadomestljive škode, zaradi katere bi bilo treba izdati regulacijsko začasno odredbo.
Določbi prvega in drugega odstavka 93. člena SZ-1 sta jasni: Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanj ali skupnih delov. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, ne izvede naloženih del, lahko ta dela na njegove stroške izvede najemnik sam. Stroške izvedbe del, skupaj z obrestmi, lahko najemnik pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine. V povezavi s 93. členom pa je pomemben tudi 100. člen SZ-1, ki govori o pravicah najemnika. Ena od teh (5. alineja) je pravica zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati, ker je lastnik opustil svoje dolžnosti iz 93. člena SZ-1. 100. člen SZ-1 med pravicami najemnika ne ureja druge možnosti za znižanje najemnine, kar pomeni, da lahko najemnik znižanje zahteva le upoštevaje navedeno 5. alinejo, ki pa zahteva predhoden postopek pri stanovanjski inšpekciji. In ne samo to – zahteva tudi, da je stanovanjska inšpekcija izdala odločbo, s katero je naložila najemodajalcu izvedbo določenih del, ta pa je svojo obveznost iz 93. člena SZ-1 opustil (ni ravnal v skladu z odločbo, zaradi česar stanovanja določeno obdobje – dokler z najemnik sam ni izvršil zahtevana dela – ni bilo mogoče normalno uporabljati stanovanja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072713
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 242, 375, 445č.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sodba o kaznovalnem nalogu - sodna prepoznava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da je bil šotor po pisanju z razpršilcem s strani obdolženca poškodovan, ker so v razpršilcu snovi, ki uničujejo impregnacijo platna, v posledici česar začne šotor prepuščati vodo ter da je bil s tem okrnjen funkcionalni namen šotora, ki je predvsem v zaščiti pred dežjem.