dvom o nepristranskosti sodišča - nepristranskost in neodvisnost sojenja - načelo neodvisnosti sodstva
Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068868
KZ-1 člen 62, 62/2, 220, 220/1. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari
Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo preklicalo še v zakonsko določenem roku, vendar je ta potekel v pritožbenem postopku, še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, ki jo je prejelo v reševanje dne 22. 6. 2023. Zaradi poteka časa, v katerem se lahko pogojna obsodba zaradi neizpolnitve obveznosti prekliče, pritožbeno sodišče utemeljenosti pritožbe ni presojalo, temveč je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o zavrnitvi predloga - ugovor upnika - aktivna procesna legitimacija
Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00068596
ZIZ člen 62. ZPP člen 154, 154/1, 157, 158, 158/1, 188, 188/3, 214, 214/2. OZ člen 288.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - privolitev v umik tožbe - neobstoj povoda za tožbo - delno plačilo - umik predloga za izvršbo - obračun upnikove terjatve - obstoj terjatve - izpolnitev zahtevka - nezanikana dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je ob pomanjkljivi dokazni podlagi za leto 2022 svojo odločitev pravilno oprlo na podatke, s katerimi je v času odločanja o toženkinem predlogu razpolagalo, tj. na podatke iz letnega poročila za leto 2020. Iz teh pa izhaja, da toženka razpolaga s finančnimi sredstvi in premoženjem za plačilo sodne takse.
Ker toženka za transakcijske račune v različnih državah članicah Evropske Unije ni predložila podatkov o njihovem stanju, ni dokazala zatrjevanega slabega likvidnostnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070271
ZPP člen 8, 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2. OZ člen 4, 5, 15, 28, 28/1, 243, 243/4, 243/5, 289, 299, 299/2, 336, 336/1, 349, 349/1, 442, 442/2, 642, 642/2. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1. ZDDV-1 člen 63, 63/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo vestnosti in poštenja - projektiranje - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - kupnina - pravica do izjave - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe - čas izpolnitve - čas izpolnitve, če rok ni določen - podjemna pogodba (pogodba o delu) - terjatve iz gospodarskih pogodb - zamuda dolžnika - zastaranje - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj začne zastaranje teči - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - dokazi in izvajanje dokazov - dokazna ocena - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - zastaranje terjatve - dan, ko ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti - seznanitev s podatki - odbitek DDV - obseg pravice do odbitka ddv - obseg in višina škode
Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.
Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.
V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
prijava terjatev - prijava izločitvene pravice - zahteva za izplačilo denarnega zneska - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - stroški v zvezi s prodajo - sorazmerni del - stroški stečajnega postopka - razdelitvena masa
Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP).
Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja.
Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor izločitvene upnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) pravilno zavrnilo.
Sodišče v stečajnem postopku razlogov prerekanja vsebinsko ne presoja. Ker pravilnosti izjave upravitelja o prerekanju terjatev sodišče ne preverja, s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve so priznane ali prerekane. Njihov obstoj ali neobstoj se na podlagi vložene tožbe v nadaljevanju ugotavlja v drugem ustreznem sodnem postopku.
Izločitvenega upnika lahko bremenijo edino stroški v zvezi s prodajo nepremičnine, na katerih ima izločitveno pravico, ne pa sorazmerni del stroškov celotnega stečajnega postopka.
sodna taksa - plačilo sodne takse - vložitev pravnega sredstva - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - taksa za postopek o posebnih pritožbah - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pravnega sredstva; ne/utemeljenost pritožbe na nastanek taksne obveznosti nima vpliva.
ZPP člen 44, 44/2, 343, 343/3. ZST-1 tarifna številka 30010.
nedovoljena pritožba - sprememba vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog
Ker z izpodbijanim sklepom ni sprejeta meritorna odločitev, pritožnik v tem pritožbenem postopku spremembe odločitve o obravnavanem civilnopravnem razmerju ne more doseči.
sodba na podlagi pripoznave - zatrjevana dejstva - pavšalne navedbe - dokazovanje dejstev - predložitev dokazov - zahteva za izvedbo naroka - nepristop stranke na narok - epidemija - COVID-19
Sodišče je utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave potem, ko je ugotovilo, da toženka, ki je zahtevala izvedbo naroka, na narok ni prišla, čeprav je bila vredu vabljena.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik - ugovor o prerekanju terjatve - rok za vložitev ugovora - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica ni v tem stečajnem postopku prijavila nobene svoje terjatve, prav tako pa tudi ne ločitvene ali izločitvene pravice. Pritožnica zato ni upnica v predmetnem stečajnem postopku. Ker ZFPPIPP ne določa, da bi imele tudi druge osebe, ki niso stranke postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev iz 69. člena ZFPPIPP, pritožnica ni procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Zgolj zaradi v dopisu zatrjevanega delnega poplačila s sodbo naložene ji obveznosti, torej zgolj zaradi zatrjevanega poplačila glavnice, toženkin pravni interes za pritožbo ni odpadel (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato ni bilo prav nobene potrebe po pozivanju na izjasnitev o vloženi pritožbi s pretnjo presumpcije umika.
Umik pritožbe mora biti jasen in izrecen. Ker toženka pritožbe ni umaknila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega ugotovitvenega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068647
ZPP člen 452, 452/4, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji - neplačilo premije - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi listinskih dokazov - prepozno vložena vloga - iztek roka za odgovor na pripravljalno vlogo - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - izračun dolga - dejansko stanje - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 458, 458/1. OZ člen 100, 240, 633, 634.
pritožba v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za opravljena dela - znižanje plačila zaradi napak - stvarna napaka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote - nesklepčnost ugovora
S trditvami, da je na tožniku dokazno breme glede strokovnosti opravljenega dela, pritožba smiselno uveljavlja kršitev določb o procesnem dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. Ker gre za relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje le-te v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno. Kljub temu pa velja pojasniti, da trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz domneve, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, torej da je materialno dokazno breme na tožniku (100., 240., 633. in 634. člen OZ). Po ugotovitvi, da se je tožnik razbremenil odgovornosti za stvarno napako, je procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP prešlo na stran toženca.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-1, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna vloga - posledice nedopolnitve vloge
Med obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev med drugim sodijo tudi podatki o predlagateljevih družinskih članih in davčna številka predlagatelja taksne oprostitve.