IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068892
KZ-1 člen 82, 82/2, 86, 86/9. ZKP člen 129a.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora - izpisek iz kazenske evidence - presoja vseh okoliščin - vsebinski kriterij - specialni povratnik - namen kaznovanja
V izpostavljanju zakonske rehabilitacije in nesprejemanju aktualne vsebine izpiska iz kazenske evidence (v nadaljevanju IKE) pritožnika tudi zanemarita dejstvo, da četudi bi bil glede na veljavni IKE izbris dela obsojenčeve deliktne preteklosti upravičen, to še vedno ne pomeni, da obsojeni A. A. kaznivih dejanj v preteklosti ni izvrševal. Izkazano kontinuirano pravno nevzdržno dejavnost, nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj in posledično obsojenčevo osebnost, je sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa zatorej primerno materialno ovrednotilo.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - zavrnitev tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - najemnik - priposestvovalna doba - nedobrovernost - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - ni navedenih pogojev
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Smisel prepovedi je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Sodišče je pravilno zaključilo, da nedobrovernost najemnika zemljišča posredno pomeni tudi nedobrovernost lastnika, saj je lastnik svoja upravičenja izvajal preko najemnika.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
škodni dogodek - odškodnina za nepremožensko škodo - sum storitve kaznivega dejanja - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku - delo policista - zbiranje obvestil - hišna preiskava - uradni zaznamek - javni uslužbenec - neresnični podatki - dokazni postopek - dokaz s pričami - dokazna ocena - rezultat dokazovanja
Kadar je v pravdi izvedenih več dokazov je razumljivo, da so med njimi lahko nasprotja in neskladja. Ker predstavlja najpogostejši dokaz zaslišanje prič in strank, kjer človeškega dejavnika ni mogoče izključiti, marveč je njegov sestavni del, je popolnoma razumljivo, da rezultat dokazovanja ni in ne more biti geometrijsko natančno usklajen.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068868
KZ-1 člen 62, 62/2, 220, 220/1. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari
Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo preklicalo še v zakonsko določenem roku, vendar je ta potekel v pritožbenem postopku, še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, ki jo je prejelo v reševanje dne 22. 6. 2023. Zaradi poteka časa, v katerem se lahko pogojna obsodba zaradi neizpolnitve obveznosti prekliče, pritožbeno sodišče utemeljenosti pritožbe ni presojalo, temveč je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070820
ZKP člen 370, 370/2, 285c, 285c/1, 506. KZ-1 člen 57, 57/3, 61, 62, 62/2, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Pritožbeno zavzemanje za podaljšanje roka izpolnitve posebnega pogoja za dodatnih šest mesecev ni utemeljeno. Preklic pogojne obsodbe in posledično izrek primarno določene kazni zapora ni stvar avtomatizma, temveč mora sodišče prve stopnje, ob vsakokratni neizpolnitvi obveznosti v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe. V okviru tega postopka mora ugotoviti, ali je razlog za neizpolnitev obveznosti obsojenčeva nepripravljenost oziroma brezbrižen odnos do izrečene pogojne obsodbe in v njej določenega posebnega pogoja ali pa je vendarle posledica objektivnih okoliščin, zaradi katerih obsojeni - kljub pripravljenosti in trudu - naložene obveznosti v določenem roku ni mogel izpolniti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - pritožba zoper zamudno sodbo - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - višina dolga - kasnejše poplačilo upnika
Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Sprememba osebnega imena otroka tako, da je vrstni red v korist mladoletnega otroka, saj bo tako tudi navzven lažja prepoznava, kateri je priimek očeta in kateri priimek matere, oziroma ne bo prihajalo do zamenjav glede priimka očeta in priimka matere.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
dvom o nepristranskosti sodišča - nepristranskost in neodvisnost sojenja - načelo neodvisnosti sodstva
Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
DZ člen 161, 162, 153, 157, 159, 7. ZNP-1 člen 100, 42.
začasna odredba o stikih
Pritrditi je sicer pritožbeni navedbi, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 7. 11. 2022 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev (med drugim) izreklo ukrepe po določbah ZPND tako glede predlagateljice kot glede njune skupne mld. hčerke A. A. Vendar prvostopno sodišče niti omenjenega ukrepa samega niti razlogov zanj ni spregledalo, pri čemer se je do razmerja med izrečenim ukrepom in urejanjem stikov med mld. A. A. in očetom tudi izrecno opredelilo. Zato ni moč slediti stališču pritožnice o „povoženju“ sodne prepovedi očetu.
V postopku VI N 704/2022 je sodišče v skladu z v ZPND določenimi pogoji in v za to predvidenem postopku ugotavljalo, ali obstajajo pogoji za zaščito žrtev nasilja, medtem ko je v sedaj obravnavanem postopku zaradi spremembe stikov, sproženem po predlagateljici, v okviru katerega je v tej fazi odločalo o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti in o predlagani začasni odredbi predlagateljice, presojalo ne/obstoj pogojev glede na namen začasne odredbe kot ukrepa začasnega varstva otroka, to je po določbah ZNP-1 in Družinskega zakonika (DZ), v obeh postopkih glede na dejansko stanje v času vsakokratnega odločanja, kot je to tudi pravilno obrazložilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072171
KZ-1 člen 308. ZKP člen 366.
odmera kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prepozna pritožba - navadna pošta
V spisu se ob predložitvi zadeve pritožbenemu sodišču ni nahajala pritožba zagovornika zoper sodbo, temveč se je nahajala le pritožba obtoženca. Na pritožbeni javni seji opravljeni dne 3.8.2023 je odvetniški kandidat zagovornikovega substituta zatrjeval, da je tudi zagovornik vložil pritožbo in sicer z datumom 19.5.2023, in se zavezal, da bo v roku treh dni posredoval dokazilo o vloženi pritožbi. Z dopisom poslanim 3.8.2023 je nato zagovornik posredoval svojo pritožbo in navedel, daje bila pritožba poslana z navadno pošto v maju 2023. Pri tem ni posredoval nobenega dokazila o vloženi pritožbi in s tem ni izkazal, da je dejansko vložil pritožbo. Breme dokazovanja vložitve pravočasne pritožbe je namreč na samem zagovorniku.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - trajno dolžniško upniško razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe
Ne gre spregledati, da OZ v 616. členu le v zvezi s prenehanjem najemne pogodbe, katere trajanje ni določeno ali določljivo, določa, da taka pogodba preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč odpovedni rok. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, pa ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom časa, za katerega je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, tudi z odpovedjo.
URS člen 29. ZKP člen 4, 70, 70/1, 83, 148, 148/4, 285e, 402, 402/3.
izločitev dokazov - jezik - formalna obramba - kršitev pravice do obrambe
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženec v jeziku, ki ga razume, predhodno seznanjen z vsemi njegovimi pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP ter da je organom pregona prostovoljno izročil mobilni telefon in skladno z drugim odstavkom 219.a člena ZKP šele v navzočnosti prevajalke podpisal veljavno privolitev za preiskavo elektronske naprave. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da se formalna obramba razteza samo na zaslišanje obdolženca, ne pa tudi na predhodno zaslišanje prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 166. člena ZKP). To pomeni, da obdolžencu zaradi nenavzočnosti odvetnika, ki v času zaslišanja prič še ni opravljal funkcije zagovornika, niso bila kršena pravna jamstva iz določbe 29. člena Ustave.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.