postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - upoštevanje pripravljalne vloge
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila, glede povračila pravdnih stroškov v primeru delnega umika tožbe. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov na podlagi 158. člena ZPP, ker je tožbo delno umaknila zaradi spregledanega plačila. Bi pa moralo od delnega umika tožbe dalje upoštevati, da je v skrčenem delu zahtevka tožnica uspela v celoti. Od preostanka vtoževanega zneska se stroški namreč odmerjajo po uspehu.
Sodišče prve stopnje pripravljalne vloge tožnice v času izdaje sodbe sploh še ni imelo, je ni moglo upoštevati in iz teh razlogov tudi ne more predstavljati potrebnega stroška v smislu 155. člena ZPP.
ZPP člen 226, 226/2. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 45/1, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - nošenje mask - zbiranje osebnih podatkov
Okoliščin o nebistvenih navedbah (narava koronavirusne bolezni, kako delujejo testi, škodljivost testiranja in nošenja obraznih mask, namestitev naprav za odvajanje zraka v delovnih prostorih, itd.) sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati in zato tudi ne presojati listin, ki jih je tožnik predložil s tem v zvezi. Delovni spor ni bil namenjen ugotavljanju dejstev, ki zadevajo epidemiološka in druga vprašanja medicinske stroke, temveč je bilo bistveno ugotoviti, ali je tožnik storil očitane kršitve, pri čemer med strankama niti ni bilo sporno, da je zavračal izpolnjevanje pogoja PCT in nošenje maske, kar je predmet opozoril in izpodbijane odpovedi.
Toženka je za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT ter nositi obrazne maske, imela podlago v zakonu, pri tem pa ni bilo potrebno, da bi bila takšna zahteva določena tudi v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Poleg tega so sprejeti odloki učinkovali erga omnes in so zavezovali tako toženko kot tožnika. Zasledovali so javni interes ter specifično in izredno epidemiološko situacijo. Urejali so torej vprašanja, ki niti ne sodijo v pogodbo o zaposlitvi, sta pa jih stranki morali upoštevati zaradi zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070870
OZ člen 22, 26, 26/3, 27, 52.
ponudba - oblika ponudbe - do kdaj veže ponudba - sprejem ponudbe - primeren rok - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri rok za sprejem ni določen, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu ponudbe (tretji odstavek 26. člena OZ). Veže ponudba ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da poda odgovor o sprejemu ponudbe. To pa pomeni, da bi tožnik moral pisno sprejeti ponudbo v primernem roku (npr. 1 mesecu, eventualno zaradi odsotnosti 2 mesecih), ne pa po skoraj dveh letih. Ponudba po preteku primernega roka iz tretjega odstavka 26. člena OZ ne veže več oziroma je ni mogoče več sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00069750
ZOdv člen 2, 2/1, 4, 4/1, 4/2, 15, 17, 17/1, 35. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/4.
odvetniško zastopanje - odvetniška družba - odvetniška pisarna kot pooblaščenec - odvetnik kot stranka v postopku - obseg pooblastila - pravica do izbire odvetnika - pravica do povračila odvetniških stroškov
V primeru pooblastila odvetniški družbi velja, da je dano vsakemu od odvetnikov v tej odvetniški družbi, če pooblastilo ni izrecno poimensko omejeno le na določene od teh odvetnikov. V obravnavani zadevi je pooblastilo Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. dano brez omejitve, torej vsem odvetnikom te družbe. V odvetniški družbi svoj poklic kot odvetnik opravlja tudi A. A., ki je edini družbenik navedene odvetniške pisarne ter njen zakoniti zastopnik, hkrati pa tudi upnik v predmetni zadevi. To pomeni, da je A. A. kot upnik s pooblastilom odvetniški družbi za zastopanje pooblastil tudi samega sebe.
Za navedbe, da so v odvetniški pisarni zaposleni še drugi odvetniki, upnik ni predložil nobenega dokaza. Iz predloženega pooblastila izhaja, da ga je upnik podpisal tako v svojstvu pooblastitelja kot v svojstvu prevzemnika pooblastila (v imenu odvetniške družbe), prav tako pa je upnik v imenu pooblaščene odvetniške družbe podpisal tudi vloženo pritožbo in zato ni mogoče slediti navedbam, da so delo opravili drugi zaposleni v odvetniški družbi. Iz dejstva, da je upnik v imenu odvetniške družbe podpisal vloženo pritožbo, izhaja kvečjemu nasprotno, torej da je pritožbo sam tudi sestavil.
Upnik A. A. je s podelitvijo pooblastila Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. za zastopanje pooblastil (tudi) samega sebe in ni izkazal, da je storitev v imenu odvetniške družbe opravil kdo drug od zaposlenih v tej družbi, v takem primeru pa nima pravice do povračila odvetniških stroškov.
ZPP člen 8, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 44, 128, 128/1, 128/2, 128/4.
plačilo za nadurno delo - dodatek za nočno in nedeljsko delo - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Toženka je ves čas postopka poudarjala, da tožnica po tem, ko so natakarji zaključili blagajne, dela zanjo dejansko ni več opravljala. Kot pomočnica natakarja je z delom praviloma zaključila celo pred natakarji, zagotovo pa nikdar kasneje, v prostorih restavracije pa je kljub temu ostajala, saj je čakala na razdelitev napitnin, kar pa ne predstavlja dela. Kljub takim trditvam toženke, ki bi ob njihovi resničnosti, glede na materialno pravo, odločilno vplivale na utemeljenost zahtevka tožnice, pa se sodišče prve stopnje, do teh trditev toženke ni opredelilo, niti do s tem v zvezi izvedenih dokazov tožnice in toženke. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh relevantnih navedb tožene stranke, ki bi lahko vplivale ne končno odločitev, je s tem kršilo toženkino pravico do izjavljanja ter načelo kontradiktornosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - opravljene storitve - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena
Nosilni razlog za odločitev v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje je bila pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni specificirala vsebine domnevno opravljenih storitev. Te presoje tožeča stranka v pritožbi ni uspela izpodbiti. Trditev, da domnevne storitve naj ne bi bile zavrnjene oziroma da naj bi bile potrjene, ne more biti predmet preizkusa, če iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, katere konkretno bi naj te storitve sploh bile.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1. URS člen 22. OZ člen 15.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine
Okoliščina, da toženka na naslovu A. nima ne poslovnih prostorov ne stanovanja, ni pravno relevantna. Pomembno je le, ali ji je bilo puščeno obvestilo o prejeti pošiljki in nato tožba v hišnem predalčniku na registriranemu naslovu, da je torej obstajala realna možnost, da bi se z njima seznanila in se o navedbah v tožbi izjavila.
Toženka ne navede nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na neverodostojnost podatkov iz vročilnice, ampak slednje le zanika in predlaga zaslišanje direktorja in priče, ne pa tudi npr. poizvedb na Pošto Slovenije in zaslišanje poštarja. Res gre za negativno dejstvo, kar otežuje dokazovanje, vendar zgolj izpoved direktorja toženke in priče, ki dviguje pošto, da naj v hišnem predalčniku ne bi bilo obvestila o prispeli pošiljki in same pošiljke, čeprav iz vročilnice izhaja ravno to dejstvo, ne more izpodbiti verodostojnosti javne listine, saj v konkretni zadevi ni primeren dokaz.
prešolanje učenca na drugo šolo - osnovna šola - pogoji za prešolanje - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah
Sodišče prve stopnje je tako ob odločanju o nadomestitvi soglasja, v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ, pravilno vzelo v okvir vse okoliščine in jim dalo pravo težo. V tej fazi postopka nič ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost otroka (161. člen DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drugi kraj.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074348
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4.
nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika - pravica do nadomestila - uporabnina - kulturni spomenik - razglasitev za kulturni spomenik - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - napačna uporaba materialnega prava
Podlaga nadomestila po 39. členu ZVKD-1 je dejstvo, da se je položaj lastnika poslabšal zaradi razglasitve stvari, na kateri ima lastninsko pravico, za kulturni spomenik. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak zahtevek in ga tožeča stranka ne utemeljuje na razlogih iz 39. člena ZVKD-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068810
KZ-1 člen 34, 34/1, 116, 116-1. ZKP člen 18, 18/1, 248.
umor - poskus umora - izvedenstvo psihiatrične stroke - prištevnost - zavrnitev dokaznih predlogov - umor na zahrbten način
Vsa izvedenska mnenja mora sodišče, ne glede na to, da sámo nima strokovnih znanj, ki jih imajo izvedenci, kritično presoditi in njihovo vsebino oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Pri presoji, kateremu (katerim) izvedenskemu mnenju bo sledilo oziroma sprejelo njegove zaključke, sodišče ocenjuje zlasti življenjsko logičnost in strokovno prepričljivost izvedenčevih argumentov, pri čemer nima nobenega vpliva podatek, za katerega izvedenca gre oziroma kateri instituciji (strokovnemu zavodu) posamezni izvedenec pripada. Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti mnenj(a) sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter med mnenji, ne glede na to, kdo jih je izdelal, ni nobene dokazne hierarhije. Sodišče ni dolžno odrediti novega izvedenstva zgolj zato, ker se ena od strank z (zanjo neugodnimi) ugotovitvami postavljenega izvedenca ali izvedencev morda ne strinja, sodišče pa je dokazno oceno, zakaj tem ugotovitvam sledi, prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Objektivna sestavina grozovitega izvršitvenega načina kaznivega dejanja umora se kaže v ravnanju, s katerim storilec pri žrtvi povzroča posebno trpljenje, strah in/ali bolečine, ki po intenziteti presegajo "običajno" trpljenje pri odvzemu življenja.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastopanje dolžnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pritožba upnika
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - motenje posesti - pravilo petitorium absorbet posessorium - namen sodnih penalov - odpadla podlaga - ugovorni razlog
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči izpolnitev dolžnikove obstoječe nedenarne obveznosti, ta namen pa po naravi stvari odpade, če nedenarne obveznosti ni več, zlasti pa v primeru, kot je podan, če se torej izkaže, da je dolžnikova obveznost od samega začetka temeljila na upničini nezakoniti posesti, ki je bila tedaj torej varovana zgolj z namenom vzpostavitve mirnih posestnih odnosov med strankama, ne pa tudi prisojena na podlagi meritorne presoje samih pravic strank na stvari.
notar - dolžnosti notarja - naročnik storitve - dolžnost plačila - izdaja računa - notarska dejavnost - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - zmotna presoja dokazov - protispisnost
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.
zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepravdni postopek ureditve meje - povračilo stroškov v nepravdnem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka - očitno neutemeljen predlog - nedovoljen predlog
V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog treba zavreči kot nedopusten in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zemljiškoknjižni lastnik niti ne razpolaga z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom, poleg tega pa iz predlagateljevih navedb izhaja, da sploh ne gre za spor o poteku meje, temveč o predmetu prodajne pogodbe, takega spora pa ni mogoče rešiti v nepravdnem postopku sodne ureditve meje. Predlog je vložil pravni strokovnjak – odvetnik, ki mu morajo biti znane procesne predpostavke za sprožitev nepravdnega postopka za ureditev meje, zato ni dvoma, da je tovrstno frivolno vlaganje predlogov treba razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1.
ZIZ člen 38, 38/5, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
sklep o stroških izvršitelja - upravičeni stroški izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - opozorilo dolžniku
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo pa je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.
prenos pristojnosti - poznanstvo med sodniki - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, načeloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.
predlog za denarno kaznovanje - sklep o izreku denarne kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sodnik kot stranka v postopku - nedovoljena pritožba
Četudi sodišče odloči o predlogu sodnika za kaznovanje, sodnik s podajo predloga ne postane stranka postopka. O morebitnem izreku denarne kazni odloči drug sodnik zgolj zaradi zagotovitve strankine pravice, da o njeni zadevi odloči nepristranski sodnik. Pritožba sodnice zato ni dovoljena.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - javni interes - varstvo šibkejše stranke - strokovna pomoč - namerno ravnanje - razlaga zakonskega besedila - dokazna ocena
Četudi bi bilo srečanje na A. res naključno, pa ni nobenega dvoma, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je predlagateljici z A. sledil na avtobusno postajo (in nato še celo na dva avtobusa, saj je morala predlagateljica prestopiti, da je prišla z A. domov), namerno in vedoma kršil izrečeno prepoved.
Pravno nepomembna je okoliščina, da naj bi predlagateljica izjavila, da izrek denarne kazni ni v njenem interesu.