ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1, 136/1-1.. ZFfS-1 člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/1-10, 53/2.
opis prekrška - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - konkretizacija prekrška - ustavitev postopka o prekršku
V izreku odločbe je prekrškovni organ storilcu očital, da je v izreku določenih časovnih in krajevnih okoliščinah skladiščil FFS, ki niso bila registrirana z odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v takem opisu dejanja manjkajo konkretne okoliščine, ki bi ravnanje opredelile kot historičen dogodek, ki ustreza zakonski opredelitvi prekrška po deseti alineji prvega odstavka 53. člena ZFfS-1. Manjka eden od zakonskih znakov, to je, da FFS niso bila skladiščena na način, da se prepeči ogrožanje zdravja ljudi in okolja. Zgolj zapis, da FFS niso registrirana, namreč ne zadošča za konkretizacijo "ogrožanja zdravja ljudi in okolja". Prekrškovni organ je sicer v obrazložitvi navedel okoliščine, ki bi, če bi bile navedene v izreku, lahko ustrezno konkretizirale opis dejanja, vendar to ne zadošča. Skladno z načelom zakonitosti mora že opis dejanja v izreku odločbe vsebovati konkretizacijo vseh zakonskih znakov prekrška, sicer očitano dejanje ni prekršek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068810
KZ-1 člen 34, 34/1, 116, 116-1. ZKP člen 18, 18/1, 248.
umor - poskus umora - izvedenstvo psihiatrične stroke - prištevnost - zavrnitev dokaznih predlogov - umor na zahrbten način
Vsa izvedenska mnenja mora sodišče, ne glede na to, da sámo nima strokovnih znanj, ki jih imajo izvedenci, kritično presoditi in njihovo vsebino oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Pri presoji, kateremu (katerim) izvedenskemu mnenju bo sledilo oziroma sprejelo njegove zaključke, sodišče ocenjuje zlasti življenjsko logičnost in strokovno prepričljivost izvedenčevih argumentov, pri čemer nima nobenega vpliva podatek, za katerega izvedenca gre oziroma kateri instituciji (strokovnemu zavodu) posamezni izvedenec pripada. Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti mnenj(a) sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter med mnenji, ne glede na to, kdo jih je izdelal, ni nobene dokazne hierarhije. Sodišče ni dolžno odrediti novega izvedenstva zgolj zato, ker se ena od strank z (zanjo neugodnimi) ugotovitvami postavljenega izvedenca ali izvedencev morda ne strinja, sodišče pa je dokazno oceno, zakaj tem ugotovitvam sledi, prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Objektivna sestavina grozovitega izvršitvenega načina kaznivega dejanja umora se kaže v ravnanju, s katerim storilec pri žrtvi povzroča posebno trpljenje, strah in/ali bolečine, ki po intenziteti presegajo "običajno" trpljenje pri odvzemu življenja.
prešolanje učenca na drugo šolo - osnovna šola - pogoji za prešolanje - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah
Sodišče prve stopnje je tako ob odločanju o nadomestitvi soglasja, v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ, pravilno vzelo v okvir vse okoliščine in jim dalo pravo težo. V tej fazi postopka nič ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost otroka (161. člen DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drugi kraj.
Predmet konkurenčne klavzule ne morejo biti tista znanja in izkušnje, ki bi jih z delom na enakem oziroma primerljivem delovnem mestu delavec pridobil tudi, če bi to delo opravljal pri konkurentu.
Toženec ni prekršil konkurenčne klavzule, saj ni dokazano, da bi pri delu za tožečo stranko pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki so tako specifična, da bi njihova nadaljnja uporaba pri drugem delodajalcu lahko prvotnega delodajalca izpostavila nelojalni konkurenci. Iz izobraževanj, ki se jih je udeleževal toženec, ne morejo izhajati znanja, ki bi si jih lahko lastila tožeča stranka tako, da bi na njihovi podlagi uveljavljala konkurenčno klavzulo.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik ni podal zadostne trditvene podlage, saj ni navedel, na katerem delovnem mestu je bil zaposlen pred decembrom 2017 niti ne, katera dela in naloge je v tem času opravljal, od česar je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za to obdobje.
Ker je toženka tožnika za čas opravljanja del na delovnem mestu talilec vključila v poklicno zavarovanje, ker na tem delovnem mestu opravlja posebno težka in zdravju škodljiva dela; in ker toženka ni podala konkretnih navedb o tem, katera delovna opravila, ki jih tožnik sedaj opravlja na delovnem mestu talilec, so zdravju tako škodljiva in posebno težka, da je toženka kot delodajalec ocenila, da so izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje po Ugotovitvenem sklepu, pa jih tožnik predhodno na delovnem mestu topilec ni opravljal; in ker je tožnik zatrjeval in izpovedal, da so dela in naloge obeh delovnih mest enake, kar potrjujeta tudi opisa del in nalog teh delovnih mest v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je bil tožnik tudi na delovnem mestu topilec (ki ga je zasedal od meseca decembra 2017 dalje) upravičen do poklicnega zavarovanja.
ponovno motenje posesti - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - nadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom iz postopka v zvezi z motenjem posesti, prvotno motenje je bilo odpravljeno, nato pa je prišlo do ponovnega motenja, ki se v bistvenem ne razlikuje od prvotnega, saj dolžnik izrecno priznava, da je na istem mestu ponovno zgradil podporni zid.
Navedbe dolžnika, da je imel pravico postaviti sporni podporni zid, ker je upnikova služnost zaradi neizvrševanja prenehala, so nerelevantne, saj je odločanje v sporih zaradi motenja posesti v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, medtem ko je ugotavljanje pravice do posesti v takem sporu izrecno izključeno.
Namen posestnega varstva je v preprečevanju samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari. Posest je bila v predmetni zadevi (ponovno) motena z zazidavo obstoječe klančine in postavitvijo podpornega zidu, odstranitev slednjega in ponovna vzpostavitev klančine pa predstavljata nadomestno dejanje, torej dejanje, ki ga poleg dolžnika lahko odpravi tudi kdo drug. V takem primeru se izvršba opravi po 229. členu v zvezi z 225. členom ZIZ, torej tako, da se najprej dolžniku naloži, da v določenem roku stvar vrne upniku v posest (v predmetni zadevi se to izvede na način, da odstrani podporni zid in nazaj vzpostavi klančino), šele podredno, če dolžnik tega ne izpolni prostovoljno, pa se izvede izvršba s pooblastilom upniku, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
V predlogu za izvršbo je upnik predlagal, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Višina zneska izhaja iz predloženega predračuna gradbenega podjetja, torej strokovnjaka, ki v nasprotju s strankami in sodiščem razpolaga z znanjem in izkušnjami o materialih in delih, ki so potrebna za samo realizacijo tega, kar je naloženo dolžniku. V predračunu so opisana dela skupaj s cenami, ob tem pa ni razvidno, da bi izbrani izvajalec morebiti zaračunal strošek poti na kraj oprave del, zato so neutemeljeni dolžnikovi ugovorni očitki, da bi upnik lahko izbral lokalnega izvajalca. Tudi sicer gre pri založitvi tega stroška samo za oceno njihove višine in bo o njihovi dokončni višini stroškov sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.
izvenpravdni pobot - procesni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - odstop terjatve med pravdo - objektivne meje pravnomočnosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve. Zato sodišče v postopku upošteva konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP tožeča stranka ni dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve in, v kolikor vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, to pomeni, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, niso relevantna. Objektivne meje pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00074345
ZOA člen 12, 12/2, 12/2-1. OZ člen 38, 38/1, 86, 86/1, 88, 88/1. URS člen 155.
osebna asistenca - urna postavka za opravljeno delo - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določitev cene pogodbenih del - stroški storitev - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - samostojni podjetnik - nepridobitna dejavnost - javni interes - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Pogodbeno določilo, da se izvajalcem osebne asistence, ki po Zakonu o osebni asistenci niso obvezni zaposlovati strokovnega vodje za izvajanje osebne asistence, ne prizna stroškov strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in torej nično.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070794
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 242. ZNPPol člen 46.
velika tatvina - vlomna tatvina - pravna opredelitev - objektivni in subjektivni pogoj - prepoznava po fotografiji - izpovedba oškodovanca - stvar majhne vrednosti
Sklicevanje na opravljeno prepoznavo po fotografijah, ne glede na to, da ni šlo za preiskovalno dejanje po ZNPPol ali ZKP, je sestavni del oškodovančeve izpovedbe, na katero se sodba sme opreti.
Z odtujitvijo zaprte torbe iz vozila sostorilca nista selektivno izbrala stvari, ki sta si jih protipravno prilastila, hkrati pa nista vedela, da so v torbi le stvari majhne vrednosti, zato t.i. subjektivni element majhne tatvine ni izpolnjen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastopanje dolžnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pritožba upnika
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s spregledanimi trditvami tožnice (da je tožnica kot protipravno ravnanje očitala bistveno več kot zgolj neodzivnost toženke na njena SMS obvestila in sporočila), je torej neutemeljen. Glede na to, da je bila najprej obveznost tožeče stranke po sodni poravnavi v okviru šestmesečnega roka pisno in tudi to zgolj okvirno naročiti dela, česar ni storila, že osnovna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, protipravnost ravnanja toženke, ni podana. Sodišče prve stopnje je torej ostale dokazne predloge utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne. Tožnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj in v zvezi s čim bi bilo zaslišanje odvetnika C. C. za odločitev v zadevi še relevantno ter kako bi na odločitev vplivalo, zato je tudi pritožbeni očitek o tovrstni kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
ZPP člen 8, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 44, 128, 128/1, 128/2, 128/4.
plačilo za nadurno delo - dodatek za nočno in nedeljsko delo - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Toženka je ves čas postopka poudarjala, da tožnica po tem, ko so natakarji zaključili blagajne, dela zanjo dejansko ni več opravljala. Kot pomočnica natakarja je z delom praviloma zaključila celo pred natakarji, zagotovo pa nikdar kasneje, v prostorih restavracije pa je kljub temu ostajala, saj je čakala na razdelitev napitnin, kar pa ne predstavlja dela. Kljub takim trditvam toženke, ki bi ob njihovi resničnosti, glede na materialno pravo, odločilno vplivale na utemeljenost zahtevka tožnice, pa se sodišče prve stopnje, do teh trditev toženke ni opredelilo, niti do s tem v zvezi izvedenih dokazov tožnice in toženke. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh relevantnih navedb tožene stranke, ki bi lahko vplivale ne končno odločitev, je s tem kršilo toženkino pravico do izjavljanja ter načelo kontradiktornosti.
ZIZ člen 38, 38/5, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
sklep o stroških izvršitelja - upravičeni stroški izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - opozorilo dolžniku
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo pa je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.
prenos pristojnosti - poznanstvo med sodniki - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, načeloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.
notar - dolžnosti notarja - naročnik storitve - dolžnost plačila - izdaja računa - notarska dejavnost - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - zmotna presoja dokazov - protispisnost
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.
zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepravdni postopek ureditve meje - povračilo stroškov v nepravdnem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka - očitno neutemeljen predlog - nedovoljen predlog
V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog treba zavreči kot nedopusten in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zemljiškoknjižni lastnik niti ne razpolaga z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom, poleg tega pa iz predlagateljevih navedb izhaja, da sploh ne gre za spor o poteku meje, temveč o predmetu prodajne pogodbe, takega spora pa ni mogoče rešiti v nepravdnem postopku sodne ureditve meje. Predlog je vložil pravni strokovnjak – odvetnik, ki mu morajo biti znane procesne predpostavke za sprožitev nepravdnega postopka za ureditev meje, zato ni dvoma, da je tovrstno frivolno vlaganje predlogov treba razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1.
zamuda roka - prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota
Toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbi tovrstnih okoliščin (vpliva močnih analgetikov) ni zatrjeval, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.