Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s spregledanimi trditvami tožnice (da je tožnica kot protipravno ravnanje očitala bistveno več kot zgolj neodzivnost toženke na njena SMS obvestila in sporočila), je torej neutemeljen. Glede na to, da je bila najprej obveznost tožeče stranke po sodni poravnavi v okviru šestmesečnega roka pisno in tudi to zgolj okvirno naročiti dela, česar ni storila, že osnovna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, protipravnost ravnanja toženke, ni podana. Sodišče prve stopnje je torej ostale dokazne predloge utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne. Tožnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj in v zvezi s čim bi bilo zaslišanje odvetnika C. C. za odločitev v zadevi še relevantno ter kako bi na odločitev vplivalo, zato je tudi pritožbeni očitek o tovrstni kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077618
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbe - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero, kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.
Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in razsodilo, da sta kreditni pogodbi nični (3. in 5. alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).
prešolanje učenca na drugo šolo - osnovna šola - pogoji za prešolanje - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah
Sodišče prve stopnje je tako ob odločanju o nadomestitvi soglasja, v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ, pravilno vzelo v okvir vse okoliščine in jim dalo pravo težo. V tej fazi postopka nič ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost otroka (161. člen DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drugi kraj.
Predmet konkurenčne klavzule ne morejo biti tista znanja in izkušnje, ki bi jih z delom na enakem oziroma primerljivem delovnem mestu delavec pridobil tudi, če bi to delo opravljal pri konkurentu.
Toženec ni prekršil konkurenčne klavzule, saj ni dokazano, da bi pri delu za tožečo stranko pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki so tako specifična, da bi njihova nadaljnja uporaba pri drugem delodajalcu lahko prvotnega delodajalca izpostavila nelojalni konkurenci. Iz izobraževanj, ki se jih je udeleževal toženec, ne morejo izhajati znanja, ki bi si jih lahko lastila tožeča stranka tako, da bi na njihovi podlagi uveljavljala konkurenčno klavzulo.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3. ZPP člen 4, 5, 8, 213, 214, 214/2.
trpinčenje na delovnem mestu - neizvedba predlaganih dokazov - dokazno breme - dokazna ocena - neustrezna komunikacija - grožnja z odpovedjo pogodbe - bolniški stalež
Občasni konflikti in prepiri, burna izmenjava mnenj in stališč, tudi občasna izmenjava ostrih besed, ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu. Kritiziranje je lahko ostro, dovoljene so tudi izjave v sarkastičnem tonu, ne smejo pa presegati meja razumne kritike in biti osebno žaljive. Iz dokaznega postopka v obravnavanem sporu ne izhaja, da bi kritika tožničinega dela s strani direktorice toženke te okvire presegla, čeprav je bila občasno neprimerna.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - opravljene storitve - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena
Nosilni razlog za odločitev v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje je bila pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni specificirala vsebine domnevno opravljenih storitev. Te presoje tožeča stranka v pritožbi ni uspela izpodbiti. Trditev, da domnevne storitve naj ne bi bile zavrnjene oziroma da naj bi bile potrjene, ne more biti predmet preizkusa, če iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, katere konkretno bi naj te storitve sploh bile.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1. URS člen 22. OZ člen 15.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine
Okoliščina, da toženka na naslovu A. nima ne poslovnih prostorov ne stanovanja, ni pravno relevantna. Pomembno je le, ali ji je bilo puščeno obvestilo o prejeti pošiljki in nato tožba v hišnem predalčniku na registriranemu naslovu, da je torej obstajala realna možnost, da bi se z njima seznanila in se o navedbah v tožbi izjavila.
Toženka ne navede nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na neverodostojnost podatkov iz vročilnice, ampak slednje le zanika in predlaga zaslišanje direktorja in priče, ne pa tudi npr. poizvedb na Pošto Slovenije in zaslišanje poštarja. Res gre za negativno dejstvo, kar otežuje dokazovanje, vendar zgolj izpoved direktorja toženke in priče, ki dviguje pošto, da naj v hišnem predalčniku ne bi bilo obvestila o prispeli pošiljki in same pošiljke, čeprav iz vročilnice izhaja ravno to dejstvo, ne more izpodbiti verodostojnosti javne listine, saj v konkretni zadevi ni primeren dokaz.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070870
OZ člen 22, 26, 26/3, 27, 52.
ponudba - oblika ponudbe - do kdaj veže ponudba - sprejem ponudbe - primeren rok - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri rok za sprejem ni določen, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu ponudbe (tretji odstavek 26. člena OZ). Veže ponudba ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da poda odgovor o sprejemu ponudbe. To pa pomeni, da bi tožnik moral pisno sprejeti ponudbo v primernem roku (npr. 1 mesecu, eventualno zaradi odsotnosti 2 mesecih), ne pa po skoraj dveh letih. Ponudba po preteku primernega roka iz tretjega odstavka 26. člena OZ ne veže več oziroma je ni mogoče več sprejeti.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - upoštevanje pripravljalne vloge
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila, glede povračila pravdnih stroškov v primeru delnega umika tožbe. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov na podlagi 158. člena ZPP, ker je tožbo delno umaknila zaradi spregledanega plačila. Bi pa moralo od delnega umika tožbe dalje upoštevati, da je v skrčenem delu zahtevka tožnica uspela v celoti. Od preostanka vtoževanega zneska se stroški namreč odmerjajo po uspehu.
Sodišče prve stopnje pripravljalne vloge tožnice v času izdaje sodbe sploh še ni imelo, je ni moglo upoštevati in iz teh razlogov tudi ne more predstavljati potrebnega stroška v smislu 155. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068810
KZ-1 člen 34, 34/1, 116, 116-1. ZKP člen 18, 18/1, 248.
umor - poskus umora - izvedenstvo psihiatrične stroke - prištevnost - zavrnitev dokaznih predlogov - umor na zahrbten način
Vsa izvedenska mnenja mora sodišče, ne glede na to, da sámo nima strokovnih znanj, ki jih imajo izvedenci, kritično presoditi in njihovo vsebino oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Pri presoji, kateremu (katerim) izvedenskemu mnenju bo sledilo oziroma sprejelo njegove zaključke, sodišče ocenjuje zlasti življenjsko logičnost in strokovno prepričljivost izvedenčevih argumentov, pri čemer nima nobenega vpliva podatek, za katerega izvedenca gre oziroma kateri instituciji (strokovnemu zavodu) posamezni izvedenec pripada. Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti mnenj(a) sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter med mnenji, ne glede na to, kdo jih je izdelal, ni nobene dokazne hierarhije. Sodišče ni dolžno odrediti novega izvedenstva zgolj zato, ker se ena od strank z (zanjo neugodnimi) ugotovitvami postavljenega izvedenca ali izvedencev morda ne strinja, sodišče pa je dokazno oceno, zakaj tem ugotovitvam sledi, prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Objektivna sestavina grozovitega izvršitvenega načina kaznivega dejanja umora se kaže v ravnanju, s katerim storilec pri žrtvi povzroča posebno trpljenje, strah in/ali bolečine, ki po intenziteti presegajo "običajno" trpljenje pri odvzemu življenja.
ZSPJS člen 2, 2-13, 9, 9/3, 13, 13/2, 22d, 22d/1, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3-1, 4. ZDR-1 člen 43, 44, 200, 200/4. ZJU člen 5, 21, 21/1, 24, 24/2, 24/3, 24/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 44, 44/1.
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - čisti denarni zahtevek - plačilo po dejansko opravljenem delu - sistemizacija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom.
Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.
izvenpravdni pobot - procesni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - odstop terjatve med pravdo - objektivne meje pravnomočnosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve. Zato sodišče v postopku upošteva konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP tožeča stranka ni dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve in, v kolikor vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, to pomeni, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, niso relevantna. Objektivne meje pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve.
notar - dolžnosti notarja - naročnik storitve - dolžnost plačila - izdaja računa - notarska dejavnost - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - zmotna presoja dokazov - protispisnost
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.
prenos pristojnosti - poznanstvo med sodniki - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, načeloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.
ZIZ člen 38, 38/5, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
sklep o stroških izvršitelja - upravičeni stroški izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - opozorilo dolžniku
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo pa je ravnanje izvršitelja, ki redno mesečno prevzema obročna plačila gotovine, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. V takšnih primerih je lahko izjemoma utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju. Pri tem mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili.
zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepravdni postopek ureditve meje - povračilo stroškov v nepravdnem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka - očitno neutemeljen predlog - nedovoljen predlog
V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog treba zavreči kot nedopusten in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zemljiškoknjižni lastnik niti ne razpolaga z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom, poleg tega pa iz predlagateljevih navedb izhaja, da sploh ne gre za spor o poteku meje, temveč o predmetu prodajne pogodbe, takega spora pa ni mogoče rešiti v nepravdnem postopku sodne ureditve meje. Predlog je vložil pravni strokovnjak – odvetnik, ki mu morajo biti znane procesne predpostavke za sprožitev nepravdnega postopka za ureditev meje, zato ni dvoma, da je tovrstno frivolno vlaganje predlogov treba razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - javni interes - varstvo šibkejše stranke - strokovna pomoč - namerno ravnanje - razlaga zakonskega besedila - dokazna ocena
Četudi bi bilo srečanje na A. res naključno, pa ni nobenega dvoma, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je predlagateljici z A. sledil na avtobusno postajo (in nato še celo na dva avtobusa, saj je morala predlagateljica prestopiti, da je prišla z A. domov), namerno in vedoma kršil izrečeno prepoved.
Pravno nepomembna je okoliščina, da naj bi predlagateljica izjavila, da izrek denarne kazni ni v njenem interesu.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - trditveno in dokazno breme
Pri uveljavljanju nedopustnosti izvršbe na kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta mora dolžnik določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje, kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku tudi potrebno za njegovo preživljanje.