ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055950
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOZP člen 31. OZ člen 964.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalno kritje - zavarovalna vsota (limit) - izčrpanje zavarovalne vsote
Dolžnik je uveljavljal opozicijski razlog prenehanja terjatve, saj je navedel, da je njegova obveznost prenehala z izčrpanjem zavarovalnega kritja, do česar je prišlo že po pravnomočnosti izvršilnega naslova, zato tega v pravdnem postopku ni mogel uveljavljati.
Zavarovalno kritje je že po samem zakonu omejeno z zavarovalno vsoto oziroma zavarovalnim limitom, do zatrjevanega prenehanja terjatve s počrpanjem zavarovalnega kritja pa se sodišče ni opredelilo in tudi ni presodilo, ali gre za dejstva, ki bi jih dolžnik lahko že uveljavljal v pravdi ali ne.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Fikcija vročitve nastopi že s potekom zadnjega, petnajstega dne od puščenega obvestila, o nastopu fikcije vročitve pa je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku obvestila o prispelem pismu. Vrhovno sodišče RS je v dne 14. 1. 2015 sprejetem načelnem pravnem mnenju, ki mu sledi tudi sodna praksa, zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
prenos lastninske pravice - določitev nujne poti - prepoved zlorabe
Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - popravni sklep - izrek sklepa - očitna pisna pomota sodišča
Pritožbena izvajanja, da je z izpodbijanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ko je v popravnem sklepu navedlo, da se prizna ločitvena pravica v višini 39.682,78 EUR, ne držijo. Sodišče prve stopnje je v prvotnem sklepu z dne 26. 1. 2022 v izrek povzelo končni seznam preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila sporna terjatev v njem navedena in niti dolžnica niti upnik zoper njo nista ugovarjala, torej očitno vsebinskih ugovorov zoper njo nista imela. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pri (ne)zapisu zneska 39.682,78 EUR šlo za očitno pomoto sodišča prve stopnje, ko iz končnega seznama preizkušenih terjatev pomotoma ni prepisalo ločitvene pravice v višini 39.682,78 EUR.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritožniku pravilno pojasnilo, da se v skladu s petim odstavkom 18. člena ZST-1 vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela sodbe.
V času vložitve ugovora zoper plačilni nalog dne 29. 11. 2021 procesni roki niso bili prekinjeni, saj je predsednik Vrhovnega sodišča 27. 5. 2020 odredil preklic odredbe z dne 13. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. člena ZS, na katero se sklicuje pritožnik. Poleg navedenega je prvo sodišče toženčev pravočasen ugovor zoper plačilni nalog obravnavalo in o njem odločalo, zato ni jasno, kam cilja pritožba glede opozarjanja na tek procesnih rokov v času epidemije nalezljive bolezni Covid-19.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 6, 6/1, 6/1-e, 7, 7/1, 7/1-a, 17, 17/2, 20.
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni tovorni list (CMR) - odškodnina - izguba blaga
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o neustrezni dokumentaciji je po mnenju pritožbenega sodišča za presojo odgovornosti treba uporabiti določbi 6. in 7. člena CMR Konvencije o vsebini tovornega lista. Prvi odstavek 6. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati tovorni list (CMR pogodba). Pod točko e) je navedeno, da mora tovorni list vsebovati tudi kraj in naslov prejemnika. Če je podatek o kraju in naslovu prejemnika nepravilen in neustrezen, za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi tega, odgovarja pošiljatelj. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da blago šteje za izgubljeno, tovorni list (CMR pogodba) pa ne vsebuje ustreznih podatkov v skladu s 6. členom CMR Konvencije, je v skladu s točko a) prvega odstavka 7. člena za izgubo odgovoren pošiljatelj in ne prevoznik.
Res je, da 210. člen ZIZ, pod pogojem da dolžnik takšen predlog vloži v roku 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, določa pravico dolžnika, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, da kot najemnik v tej hiši oziroma stanovanju stanuje še tri leta od dneva prodaje in se nastanku takšnega najemnega razmerja kupec ne more upreti.
Vendar pa je treba pri presoji dolžnikove pravice do najema v primerih, ko je predmet prodaje le solastniški delež dolžnika na stanovanjski hiši in kupec na zadevni nepremičnini posledično pridobi le solastniški delež, upoštevati tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo solastnino (tj. 65. do 67. člen SPZ). Določba prvega odstavka 210. člena ZIZ, ki ustanavlja najemno razmerje med dolžnikom in kupcem v izvršbi prodane stanovanjske hiše, učinkuje le v razmerju do kupca, ne pa tudi v razmerju do drugih solastnikov. Navedena določba tako lahko ustanovi najemno razmerje le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše, ne more pa poseči v upravičenja, ki jih ima drugi solastnik.
Da bi dolžnika po prodaji njima solastnih deležev na nepremični na javni dražbi pridobila pravico stanovati v zadevni stanovanjski hiši kot najemnika, tako ne zadošča zgolj izpolnitev pogojev iz 210. člena ZIZ (pravočasna podaja predloga, neobstoj okoliščin iz četrtega odstavka 210. člena ZIZ), ampak bi moralo biti izkazano tudi soglasje drugega solastnika. Obstoj takega soglasja pa v predmetnem postopku niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni bil zatrjevan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00055739
ZPND člen 19, 22a.. ZPP člen 8.
preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode - dokazna ocena - nasilje v družini - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - trajanje ukrepa - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Pritožba zmotno meni, da predlagateljica in tudi mladoletni otroki, ki so bili ob psihičnem in fizičnem nasilju prisotni, niso bili žrtve nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca.
V tej zadevi tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil in torej tudi ni izdana odločba v okviru izvajanja javnih pooblastil, ki bi jo izpodbijal tožnik. Ko gre za spor o pravicah iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javnih pooblastil izda posamezni pristojni nosilec iz sistema socialne varnosti. Povsem jasno je, da tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Ker je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pravnomočno zavržen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056231
ZPP člen 258, 261. OZ člen 83.
zaslišanje strank - vabilo za zaslišanje - vročanje po pooblaščencu - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - spreminjanje navedb
Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo.
Takšna zavestna odločitev obsojenca, da kazni hišnega zapora ne bo izvrševal na naslovu stalnega prebivališča, pa kaže na namen obsojenca izigrati sistem hišnega zapora, zaradi česar so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je obsojenec zlorabil zaupanje, ki mu ga je sodišče podelilo z ugoditvijo njegovi prošnji za izvršitev kazni s hišnim zaporom.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - neuveljavljanje sodnega varstva - dokončna odločba
Ker je izkazano, da tožnik ni izčrpal predsodnega pravnega varstva, ni podane procesne predpostavke za meritorno sojenje kot pravilno ugotavlja sodišče, ki je tožbo zaradi navedenega razloga ob uporabi določil 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.
obrazloženost ugovora - razveljavitev sklepa o izvršbi
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ.
začasna odredba - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov - izvršilni naslov - uveljavitev nedenarne terjatve - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Na podlagi četrtega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZIZ, lahko upnik predlaga izvršbo na podlagi sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da nekdo drug ali upnik sam opravi nadomestno dejanje. Ob smiselni uporabi določb o izvršbi tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), pa to po stališču sodišča druge stopnje pomeni, da je sklep o začasni odredbi v tem delu izvršilni naslov za izterjavo navedene denarne terjatve.
sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - ustavitev postopka
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ponovilo pojasnilo iz naloga za plačilo sodne takse, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Na posledice neplačila sodne takse (prim. drugi odstavek 105.a člena ZPP) je bila tožena stranka prav tako opozorjena že v nalogu za plačilo sodne takse.