ZD člen 29, 32, 46, 58, 163, 176, 176/1.. ZNP-1 člen 34.. ZPP člen 127, 127/4, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - pravica do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Čeprav se zdi, da so v zapuščinskem postopku možnosti navajanja novih dejstev relativno široke, natančnejša razlaga drugih določb kaže, da obstajajo tudi omejitve. Najbolj splošna izhaja iz logičnega argumenta narave stvari, kajti sodiščem ne morejo biti znane okoliščine povsem osebne narave, ki jih dedič povezuje z določbami 32. in 29. člena ZD. Tako za institut izločitve v korist potomcev (32. člen ZD) in vračunanja daril (46. člen do 58. člen ZD) že sam ZD določa, da se o teh pravnih podlagah odloča le na njihovo "zahtevo", ne pa po uradni dolžnosti. Zato je razumno tudi nadaljnje sklepanje, da morajo dediči v teh primerih navajati okoliščine, šele potem lahko o tem odločajo sodišča. Takšne določbe vsebuje tako ZNP-1 (34. člen, ki se pa v tem primeru ne more uporabiti), predvsem pa ZPP, ki v 337. členu takšno možnost dopušča, a ne neomejeno.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - neuveljavljanje sodnega varstva - dokončna odločba
Ker je izkazano, da tožnik ni izčrpal predsodnega pravnega varstva, ni podane procesne predpostavke za meritorno sojenje kot pravilno ugotavlja sodišče, ki je tožbo zaradi navedenega razloga ob uporabi določil 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.
Res je, da 210. člen ZIZ, pod pogojem da dolžnik takšen predlog vloži v roku 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, določa pravico dolžnika, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, da kot najemnik v tej hiši oziroma stanovanju stanuje še tri leta od dneva prodaje in se nastanku takšnega najemnega razmerja kupec ne more upreti.
Vendar pa je treba pri presoji dolžnikove pravice do najema v primerih, ko je predmet prodaje le solastniški delež dolžnika na stanovanjski hiši in kupec na zadevni nepremičnini posledično pridobi le solastniški delež, upoštevati tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo solastnino (tj. 65. do 67. člen SPZ). Določba prvega odstavka 210. člena ZIZ, ki ustanavlja najemno razmerje med dolžnikom in kupcem v izvršbi prodane stanovanjske hiše, učinkuje le v razmerju do kupca, ne pa tudi v razmerju do drugih solastnikov. Navedena določba tako lahko ustanovi najemno razmerje le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše, ne more pa poseči v upravičenja, ki jih ima drugi solastnik.
Da bi dolžnika po prodaji njima solastnih deležev na nepremični na javni dražbi pridobila pravico stanovati v zadevni stanovanjski hiši kot najemnika, tako ne zadošča zgolj izpolnitev pogojev iz 210. člena ZIZ (pravočasna podaja predloga, neobstoj okoliščin iz četrtega odstavka 210. člena ZIZ), ampak bi moralo biti izkazano tudi soglasje drugega solastnika. Obstoj takega soglasja pa v predmetnem postopku niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni bil zatrjevan.
Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.
zavrnitev dokaznega predloga - denarna odškodnina - preizkus pravilnosti dokazne ocene - zmotna uporaba materialnega prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - previsoka denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno slediti tema dokaznima predlogoma, saj lahko dokazne predloge po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno ali da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali, če ni dovolj substanciran. Glede na povzeto je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.
V tej zadevi tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil in torej tudi ni izdana odločba v okviru izvajanja javnih pooblastil, ki bi jo izpodbijal tožnik. Ko gre za spor o pravicah iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javnih pooblastil izda posamezni pristojni nosilec iz sistema socialne varnosti. Povsem jasno je, da tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
ZIZ člen 15, 21, 21/2, 38, 38/5, 55, 55/2. ZPP člen 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
izvršilni postopek - ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - paricijski rok - opredelitev datuma zapadlosti terjatve - načelo formalne legalitete - izjema - pritožbeni stroški
Dejstvo, da v sodbi rok za izpolnitev ni določen, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZIZ, ne predstavlja ovire za dovolitev izvršbe. Upnik lahko predlog za izvršbo na podlagi takšne sodbe vloži že takoj po nastopu njene pravnomočnosti, sodišče pa mora v izvršilnem postopku nato določiti rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni v sodbi določeno obveznost, preden se za izterjavo te obveznosti (po poteku tega roka in torej po nastopu izvršljivosti) opravi izvršba. Ne glede na to, ali je paricijski rok določen že v izvršilnem naslovu ali pa ga na podlagi drugega odstavka 21. člena ZIZ določi izvršilno sodišče, paricijski rok ne odlaga zapadlosti dolžnikove terjatve, ampak vpliva na odložitev pravice upnika zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je sicer že ugotovljena in dolžniku v plačilo naložena s sodno odločbo.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Fikcija vročitve nastopi že s potekom zadnjega, petnajstega dne od puščenega obvestila, o nastopu fikcije vročitve pa je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku obvestila o prispelem pismu. Vrhovno sodišče RS je v dne 14. 1. 2015 sprejetem načelnem pravnem mnenju, ki mu sledi tudi sodna praksa, zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
prenos lastninske pravice - določitev nujne poti - prepoved zlorabe
Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.
sklep o stroških - pravnomočnost odločitve o stroških - nekonkretizirana pritožba
Pritožbene navedbe, s katerimi se toženec zavzema za oprostitev plačila pravdnih stroškov, so neutemeljene, saj je bilo o njegovi dolžnosti plačila pravdnih stroškov že pravnomočno odločeno.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo - ekonomski interes za posestno varstvo - soposest - izključna posest - dokazna ocena izpovedi prič
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opravilo pristransko dokazno oceno, ker ni navedlo, zakaj je pri odločitvi bolj verjelo pričam tožnika kot pričam toženca, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri dokazni oceni natančno obrazložilo in navedlo razloge, ki jih kot pravilne, prepričljive in življenjsko logične sprejema tudi pritožbeno sodišče, zakaj ni sledilo izpovedbam prič, ki jih je predlagal toženec.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 54.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - delno plačilo dolga
Ob tem ko iz določbe 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) izhaja, da če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti, pri čemer v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti, se pritožbena zatrjevanja, da Pravilnika ni mogoče razlagati na način, da izvršitelj v primeru, ko ne opravlja neposrednega izvršilnega dejanja, do plačila za prevzem gotovine od dolžnika ni upravičen, izkažejo za neutemeljena.
Bančna garancija je bila neupravičeno unovčena, ker je tožeča stranka pristopila k reševanju reklamacije, si ves čas prizadevala rešiti reklamacijo v sodelovanju s toženo stranko, odkriti vzrok za napako v delovanju optičnega vodnika, ki v času reševanja reklamacije ni bil znan in je toženi stranki še pred iztekom veljavnosti obstoječe bančne garancije tudi izročila dne 24. 12. 2014 podaljšano bančno garancijo do dne 4. 6. 2015. Tožena stranka pa je bančno garancijo kljub temu unovčila zaradi bližajočega se poteka njene veljave, izgube zaupanja v tožečo stranko, slabega likvidnostnega položaja tožeče stranke in zaščite lastnih poslovnih interesov, kar pa seveda ni namen tega instituta zavarovanja in je ravno takšno ravnanje tožene stranke v nasprotju s 5. in 7. členom Obligacijskega zakonika.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - pasivna legitimacija družbe - neposredni uporabnik
Iz pisne korespondence med strankami z dne 24. 4. 2018 izhaja, da je g. B. B. kot prokurist tožene stranke komuniciral v njenem imenu, saj je uporabljal uradni e-naslov tožene stranke in izražanje v pisanju je v prvi osebi množine (... smo opravili razgovor ..., vas prosimo ... itd.), kar gotovo kaže na to, da ne gre za komunikacijo fizične osebe z nasprotno stranko.
Če bi šlo za komunikacijo med fizično osebo, g. B. B., in tožečo stranko, bi bila uporabljena prve oseba ednine, brez omenjanja družbe in brez oznak tožene stranke kot gospodarske družbe, predvsem pa bi bil uporabljen navaden papir brez glave tožene stranke. Samo dejstvo, ki ga zatrjuje tožena stranka, da ni pasivno legitimirana zaradi tega, ker naj bi bile v spornih prostorih osebne stvari g. B. B., pa ni relevantno, saj so v prostorih pravnih oseb lahko tudi stvari fizičnih oseb. To je stvar notranjih razmerij v gospodarski družbi.
Kot izhaja iz citiranih določb ZFPPIPP, torej nikjer ni izrecno določeno, da varščina pomeni utrditev obveznosti draženja na dražbi in sodelovanja na dražbi, pač pa je zgolj utrditev obveznosti za sklenitev prodajne pogodbe. Drži sicer, da tudi teorija v zvezi z varščino opozarja, da potencialni dražitelj samo s tem, ko na podlagi razpisa dražbe plača varščino, ne prevzame obveznosti pristopiti in sodelovati na dražbi. Varščina je namreč plačana za utrditev obveznosti skleniti pogodbo. Obveznost skleniti pogodbo pa za dražitelja nastopi, če na dražbi uspe. Če pa dražitelj ponudbe na dražbi ne da, obveznost skleniti pogodbo ne more nastati. Če torej dražitelj k dražbi sploh ne pristopi, pravnega temelja na podlagi prej razloženih splošnih pravil, določenih v OZ, na podlagi katerega bi razpisnik imel pravico obdržati varščino, ni. Vendar pa razpisnik lahko v razpisu dražbe izrecno določi drugačno konkretno pravno pravilo. Določitev takega pravila tudi ne prepoveduje nobena določba ZFPPIPP, kar se je v tem primeru tudi zgodilo, saj je upraviteljica v dražbenih pogojih pod točko 6. razpisa dražbe izrecno opozorila, da s plačilom varščine dražitelj sprejme obveznost pristopiti k javni dražbi in sprejeti izklicno ceno, upravitelj pa zadrži varščino, če dražitelj, ki je edini plačal varščino, ne pristopi k javni dražbi in ne sprejme izklicne cene.
Glede na vsebino in obseg je "Pripravljalno vlogo 2" mogoče šteti za kratek dopis. V njem je navedeno le, da je bila tožnica 9. 4. 2021 na psihiatričnem pregledu, priložen je medicinski izvid in predlagano, da se ga predloži izvedenskemu organu. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP vloge zagotovo ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo med postopkom iz 2. tč. 15. tarifne številke OT, temveč kvečjemu za kratek dopis po 4. točki 39. tarifne številke OT ter priznati 20 točk, kot podrejeno predlaga pritožba. Enako velja za vlogo z dne 17. 6. 2021.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 236, 236/2-2, 236/2-3, 236/5.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačevanjem plač delavcem - neizpodbojna domneva insolventnosti
V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata v izvršilnem postopku - identiteta zahtevkov - pravna narava zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu (seveda pod pogojem, da so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke) vsebinsko odloči.