misija - slovenska vojska - voznik - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času misije ni nikoli imel 24 ur neprekinjenega počitka. Ugotovilo je, da so bila slovenska vozila stara 30 let in zelo obrabljena, zato je bilo z njimi ogromno dela in popravil. Vsak dan jih je bilo potrebno vžgati, pregledovati tekočine in opraviti druge dnevne, tedenske in mesečne preglede. Tožnik je bil kot vodja voznikov odgovoren za vsa vozila v vodu, v vsakem trenutku je moral vedeti za vsako vozilo, vsakega voznika ter dnevno, tedensko in mesečno poročati glede stanja vozil. Moral je imeti evidence registracij in pregledov vsakega vozila ter pisati zahtevke za vozila. Njegovo delo vodje voznikov je po ugotovitvi sodišča prve stopnje trajalo zelo različno, tudi 5 ur dnevno (pisanje zahtevkov), vsak dan pa uro ali uro in pol (pogovor z vozniki, z glavnim logistom, ki je zagotavljal servise in rezervne dele, ter poročanje nadrejenim).
izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - nedovoljenost posebne pritožbe - dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po sedmem odstavku 72. člena ZPP zoper sklep, s katerim predsednik senata oz. razpravljajoči sodnik zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker posebna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženec nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2022. Ker je toženec s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v celoti uspel, s pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo njegovemu predlogu ugodeno, ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično pa za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pritožbo toženca zoper sklep z dne 4. 1. 2022 pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
ZASP člen 5, 14, 101, 167. ZGD-1 člen 39. SPZ člen 15, 92.
avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko delo iz delovnega razmerja - prepovedni zahtevek - izročitev nosilcev avtorskega dela - intelektualna lastnina - poslovna skrivnost - individualizacija tožbenega zahtevka - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - dokazni standard
Tožbeni zahtevek za izločitev nosilcev podatkov (nosilcev avtorskih del) ni utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ker avtorsko delo kot intelektualna stvaritev (prvi odstavek 5. člena ZASP) ni stvar v pomenu 15. člena SPZ. Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 7. točke prvega odstavka 167. člena ZASP, zato je prvo sodišče pravilno ugodilo zahtevku za izročitev nosilcev podatkov.
ZSDU člen 12, 47, 47/2, 53, 53/1.. ZOFVI člen 47.. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vižmarje Brod (2008) člen 9, 9/5.
kolektivni delovni spor - volitve - rok za sodno varstvo - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev
Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 121, 121/1, 302, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 314a. ZPP člen 350, 350/3.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - nadomestni sklep - začetek teka roka za pritožbo - prekoračitev trditvene podlage - trditveno breme - dokazi - prijava terjatev - priložene listine - neposredno izvršljiv notarski zapis
V 314.a členu ZFPPIPP je določeno posebno pravilo o začetku teka rokov v primeru, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba. V takem primeru začne teči enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, ki je določen v četrtem odstavku 300. člena ZFPPIPP, od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi.
Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev.
Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.
Ločitvena pravica ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo niti na podlagi izvršilnega naslova. Upnik, katerega zavarovana terjatev je prerekana, mora uveljavljati zahtevek za ugotovitev te terjatve. Sodišče prve stopnje je zato na pravdo za ugotovitev obstoja terjatev ter glede ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev pravilno napotilo upnika Banka A. d. d.
Sodišče je tožnici za zlom zunanjega gležnja levega zgornjega skočnega sklepa, zvin levega kolena in udarnino hrbtnega dela prsnega koša, ki jih je zadobila v škodnem dogodku, prisodilo 10.900 EUR, kar predstavlja približno devet povprečnih neto plač.
Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - skupno skrbništvo
Institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki varuje odrasle osebe, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na njihovo zmožnost razsojanja, same ne zmorejo poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ni povezan oziroma ne predstavlja odraza pravic in obveznosti, ki v okviru starševske skrbi pripadajo staršem mladoletnega otroka in prenehajo s polnoletnostjo otroka. Zato ob presoji ureditve instituta skrbnika odrasli osebi ne pridejo v poštev določila tretjega dela DZ, ki opredeljuje obveznosti in pravice staršev in otrok, ki izhajajo iz starševske skrbi in posebnega varstva, ki se zagotavlja mladoletnim otrokom. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami DZ ne dopušča.
pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvajanje dokazov - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - uvedba postopka - nov predlog - podaljšanje ukrepa - izdaja sklepa
V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje predlog psihiatrične bolnišnice prejelo 29. 4. 2022, bi udeleženec psihiatrično bolnišnico oziroma oddelek pod posebnim nadzorom lahko zapustil šele 2. 5. 2022. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uvedlo postopek na ta dan in ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. S takšnim ravnanjem ni kršilo določb postopka ZDZdr, podana pa je tudi časovna kontinuiteta zadržanja. Pri tem je v udeleženčevo največjo korist, kljub temu, da je predlog psihiatrične bolnišnice obravnavalo kot predlog za sprejem in ne za podaljšanje ukrepa, glede nato, da se udeleženec že cel mesec zdravi v psihiatrični kliniki, pravilno ugotavljalo, ali je takšno zdravljenje še potrebno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057609
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
misija - slovenska vojska - višina odškodnine - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - Direktiva 2003/88/ES
Za določitev višine odškodnine ni relevantno, koliko ur je imel tožnik delovne obveznosti na dan, ko naj bi bil prost. Odškodnina se ne določa na način, kot se zavzema pritožba, t. j. glede na ugotovljeni čas kršitve tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je vojakom nastala zaradi kršitve pravice do enega prostega dneva na teden. Osnova za izračun odškodnine je plača, ki jo je tožnik prejemal na misiji. Odškodnina za posamezen dan je v vrednosti osmih ur, upoštevaje povprečno mesečno obveznost v višini 174 ur.
ZObr člen 43, 43/5, 97f, 97f/2.. ZPP člen 7, 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
misija - poveljnik - razpravno načelo - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
spor o pristojnosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - premoženjskopravni spor - razmerja med etažnimi lastniki - plačilo prispevka v rezervni sklad
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ne gre namreč za gospodarski spor, saj tožniki niso osebe, navedene v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, kot tudi ne samostojni podjetniki posamezniki po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi določb 482., 483. ali 484. člena ZPP. Zato je za odločanje pristojno okrajno sodišče.
neupravičena obogatitev - uporabnina - najemna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogodba v korist tretjega - aneks k pogodbi - relativnost obligacijskih razmerij - vstop v pravni položaj prednika - vstop v pravice najemodajalca
Aneks k pogodbi deli usodo glavne pogodbe. Zato uporabljena dikcija, da aneks velja do konca leta 2022, nedvomno pomeni, da sta stranki podaljšali trajanje najemne pogodbe.
Po prenosu lastninske pravice na predmetu najema, nov lastnik vstopi v položaj najemodajalca. Sklenitev novega aneksa med prejšnjim lastnikom oz. najemodajalcem in najemnikom, ki je bil sklenjen nekaj mesecev po prenosu lastninske pravice, in s katerim sta stranki določili, da prekinjata uporabo zadevne nepremičnine, nima narave pogodbe v korist tretjega (novega lastnika). Ima le relativni učinek med strankama aneksa. Iz aneksa je razvidno, da sta stranki uredili razmerje za nazaj, saj tožena stranka še vedno uporablja določene nepremičnine tožeče stranke.
Tožnik v tem sporu zahteva plačilo dnevnic za izobraževanje v tujini, na katerega je bil napoten od 16. 1. 2014 do 11. 4. 2014, in sicer kot razliko (prikrajšanje) med zneskom t. i. "ameriške" dnevnice 11,70 USD dnevno, ki ga je prejel, in predvidenim zneskom dnevnice 48,00 USD dnevno iz Odločitve za napotitev pripadnika SV na izobraževanje in usposabljanje z dne 3. 12. 2013 in Predloga napotitve na izobraževanje v tujino.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je toženka zavezala le k izplačilu nadomestila plače in kritju drugih stroškov izobraževanja, ne pa tudi k izplačilu dnevnic (niti v izplačani višini 11,70 USD niti v višini 48,00 USD, ki je bila predhodno predvidena v dokumentaciji toženke).
napotitev dedičev na pravdo - materialno in procesno dokazno breme - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - denarna sredstva na bančnem računu
Iz okoliščin izhaja, da glede na trditve B. P. o materialnopravni neveljavnosti obeh vknjižb lastninske pravice na nepremičnini (prve v korist S. P. mlajšega, druge v korist D. P.) sporno razmerje glede vprašanja, ali spada 2/3 navedene nepremičnine v zapuščino, obstaja med B. P. na eni strani ter S. P. mlajšim in D. P. na drugi strani. Tudi ta spor sodi v okvir sporov iz 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj na opredelitev obravnavanega razmerja, da gre za spor iz 212. člena ZD, ne vpliva okoliščina, da je v sporu med dedičema udeležena kot sospornik dediča na pasivni strani tudi tretja oseba.
ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.