ZLNDL člen 2. ZTLR člen 28, 29, 33. ZPN člen 8, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - garaža - dobrovernost kupca - prodajna pogodba - promet z nepremičninami v družbeni lastnini
Za odločitev je pomembno, da je bila garaža zgrajena leta 1985 in da je investitor prodal sporno garažo A. A., pravnemu predniku tožnice. Šlo je za prvo prodajo, na podlagi katere je kupec pridobil lastninsko pravico. Ker je kupec pridobil lastninsko pravico, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je šlo za nepremičnino v družbeni lastnini.
Zemljiška knjiga je bila do leta 1995 in uveljavitve ZZK podcenjena in je treba dobrovernost kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Splošno znano je, da je bilo v tistem času prepričanje povprečnega kupca nepremičnine, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi že samo s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine in davka ter prenosom posesti. Upoštevaje takšne razmere je zato treba šteti, da za tožničino dobrovernost v konkretnem primeru zadoščajo listine, s katerimi je razpolagala.
neupravičena obogatitev - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Samostojen sklop trditev pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotavljan in dokazno presojan. Zato je potreba razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.. ZPIZ-2 člen 63.
III. kategorija invalidnosti - poškodba pri delu - preostala delovna zmožnost - nepostavitev izvedenca
Opustitev izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenca ortopedske stroke ne vpliva na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kot to zatrjuje pritožnik. Pri presoji delovne zmožnosti je odločilnega pomena poznavanje različnih poklicev in delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela, prometa in športa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča za imenovanje drugega izvedenca ortopeda niso bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 254. člena ZPP.
Ker je izkazano, da priznane stvarne razbremenitve zagotavljajo, da se tožniku kljub opravljanju ustreznega dela invalidnost ne poslabša, je pravilen zaključek sodišča, da tožnik do 12. 1. 2021 ni popolnoma izgubil delovne zmožnosti.
URS člen 23. ZZVZZ člen 25, 25/2, 44a, 44a/1, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - neizpolnjevanje pogojev
Ker je sodišče pravilno zaključilo, da pri tožnici ni šlo za nujno zdravljenje, tudi zdravstveni razlogi pri njej niso mogli biti takšni, da predhodno ne bi mogla zaprositi za odobritev zdravljenja (zaprosila ni oddala niti kasneje). Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici v Sloveniji zdravljenje zagotovljeno v ustreznem oziroma razumnem času. Tožnica se zato neuspešno sklicuje na sodno prakso sodišča EU. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni imela predhodne odobritve, ki je v primeru nenujnega bolnišničnega zdravljenja predpogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da do povračila stroškov ni upravičena.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe na predlog tretjega
Drži pritožbena navedba, da je dolžnica v dokaz svojih navedb v zvezi s tem, da bo svoje dolgove do upnikov poplačala iz kupnine za nepremičnino na Hrvaškem, ki je v lasti njene hčere, predložila cenitev iz leta 2017. Vendar pa zgolj predložitev navedene cenitve ne zadošča kot izkaz ključnih dejstev, ki bi v zvezi z zatrjevanim bodočim poplačilom dolžničinih dolgov iz prodaje navedene nepremičnine lahko predstavljala posebno upravičen razlog za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, tj. velike verjetnosti, da bodo dolžničini dolgovi s kupnino, dobljeno za prodajo navedene nepremičnine, poplačani v obdobju treh mesecev, za katero se iz tega razloga lahko dovoli odlog (šesti odstavek 74. člena ZIZ).
ZPP, na katerega je sodišče oprlo odločitev o zavrženju ugovora zaradi nepredložitve pooblastila, se v postopkih izvršbe in zavarovanja uporablja le smiselno, torej če ZIZ kot specialni predpis (lex specialis) ne določa drugače. Vloge v izvršilnem postopku so v ZIZ posebej urejene v 29. členu, ki v devetem odstavku določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo)) ni treba predložiti pooblastila.
ustavitev izvršilnega postopka - odločanje o pravnem sredstvu - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi, ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal.
Kot izhaja iz vloge z dne 17. 1. 2022, naslovljeni kot pripombe na izvedensko mnenje, je tožeča stranka sicer obširno povzela izvedensko mnenje izvedenskega organa z dne 25. 12. 2021, vendar nanj ni imela nobenih pripomb. Z izvedenskim mnenjem se je izrecno strinjala in mu z modifikacijo tožbenega zahtevka v celoti sledila. Povsem enak tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila še na glavni obravnavi 1. 3. 2022. Ob upoštevanju 155. člena ZPP takšne vloge ni mogoče šteti za potrebne, niti je po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne št. OT in vrednotiti z 225 točkami. Vloga tožeče stranke z dne 17. 1. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj ugotovljenih s strani izvedenskega organa in pravnih vprašanj v zvezi z modifikacijo tožbenega zahtevka.
OZ člen 134, 171, 179. ZPP člen 41, 41/2, 163, 163/3, 163/4, 185, 185/3, 286, 286/3.
kršitev osebnostne pravice - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - osebnostna pravica na lastni podobi - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - družbena omrežja - relativno javna oseba - interes javnosti - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - odstranitev objave - soprispevek oškodovanca - splošni interes javnosti - svoboda izražanja - protipravno ravnanje - prekluzija - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - sprememba tožbe - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Z objavo fotografije in posnetka pogovora s pomočjo hišnega nadzornega sistema (brez tožničinega soglasja), ki ni potekal na javnem prostoru, ampak je šlo za zasebni pogovor, ki niti ni prispeval k razpravi v javnem interesu ali k odzivu na tožničine objave, je bilo poseženo v njeno osebnostno pravico.
Četudi bi tožnica uživala kokain v času nosečnosti, to ne daje pravice tožencu, da o slednjem, kot tudi njenem zdravstvenem stanju, ki ga podaja na podlagi lastne ocene, o tem piše na svojem družbenem omrežju brez privolitve tožnice. Pravica do osebnega življenja res ni neomejena, posegi vanjo so lahko dovoljeni v interesu posameznika ali splošne javnosti, česar pa toženec ni izkazal. Splošnega interesa javnosti za seznanitev s to informacijo na svojem odprtem profilu na družbenem omrežju, ni mogoče utemeljevati v primeru, da je za informacijo izvedel kot bivši mož. Takega pisanja pravica do svobode izražanja ne zajema. Ni odločilno, da je tožnica relativno javna oseba. Pravico do zasebnosti imajo tudi te osebe. Zapis o uživanju kokaina in o psihičnem stanju tožnice ne predstavlja odziva toženca na tožničine zapise. S tem ne predstavlja svoje plati zgodbe o razpadu zveze.
invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe - zavarovalna doba
Morebitna naknadna plačila prispevkov ne omogočajo tolmačenja, da je bila pokojninska doba dopolnjena do nastopa invalidnosti. Pri naknadnem plačilu prispevkov za nazaj ni mogoče upoštevati priznane manjkajoče pokojninske dobe. Pogoji za upravičenje do invalidske pokojnine se upoštevajo v trenutku ugotovljene invalidnosti, ne pa kasneje.
ZIKS člen 145č. ZDen člen 3, 3-20. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1.
denacionalizacija premoženja - pristojnost sodišča - pristojnost upravne enote - sodna ali upravna pristojnost - zaplenjeno premoženje - podržavljeno premoženje - podlaga za podržavljenje premoženja - Odlok AVNOJa ali odločba o zaplembi - zaplembena odločba - obsodilna kazenska sodba - kazenska sodba - razveljavljena kazenska sodba - razmerje med ZIKS in ZDen - uporaba ZDen in ZIKS
Odločilno je, na kateri podlagi se vrača podržavljeno premoženje v tem primeru. Obveljalo je stališče, da je odločilna pravna podlaga za podržavljeno premoženje.
V zadnjih 30 letih se je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS in tudi nazadnje Ustavnega sodišča RS končno ustalila in je odločilno, na kateri podlagi se vrača podržavljeno premoženje v tem primeru. Ob tem se je tudi razjasnila sodna praksa, katere okoliščine pa le dopuščajo določene izjeme (prim. Up 1061/12) in te izjeme so sedaj točno določene. Dokončno je obveljalo stališče, da je odločilna pravna podlaga za podržavljeno premoženje.
Če gre za vračanje premoženja, ki je bilo odvzeto po kazenski sodbi, katera je bila kasneje odpravljena, je vračanje premoženja po ZIKS. Če je šlo za odvzeto premoženje, ki je bilo pred kazensko sodbo že odvzeto z odlokom Avnoj, pa se vrača po ZDen. Primerjava obeh zakonov pokaže, da obstajajo določene razlike, na kar opozarjajo tudi nasprotini udeleženci. Razlike so v pasivni legitimaciji, obsegu oziroma načinu vračanja (v naravi ali obveznice), lahko pa se pojavi tudi vprašanje aktivne legitimacije oškodovanca oziroma njegovega pravnega naslednika.
V dosedanji sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
Ob ugotovljeni zaplembi premoženja na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ se je kasnejša zaplemba premoženja, ki je bila izrečena s sodbo Vojaškega sodišča, v bistvu nanašala na premoženje, ki ga pokojni ni več imel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056278
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/3, 91, 91/2. ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zastaralni rok - novo sojenje - zadržanje zastaranja - pravnomočnost sodbe
Ker s pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona in se v postopku novega sojenja torej ne uporabljajo določbe KZ-1 in ZKP o zastaranju kazenskega pregona, pa je brez podlage tudi pritožbeno sklicevanje pooblaščenca oškodovanke na določbo tretjega odstavka 90. člena KZ-1 (izjema od zastaranja, ko prične zastaranje teči šele od polnoletnosti oškodovanca). Prvostopno sodišče, kot je že navedeno, kazenskega postopka ni ustavilo po prvem odstavku 90. člena KZ-1, temveč po drugem odstavku 91. člena KZ-1.
ZPIZ-2H člen 2.. ZPIZ-2 člen 401, 401/1, 401a, 401a/1, 401a/2.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ-2M člen 4.. ZDSS-1 člen 63.
Ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic.
Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-3, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 34, 34/1, 34/2.. URS člen 51.
ortodontsko zdravljenje - exceptio illegalis - podzakonski akt
Čeprav je toženi zavod pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vezan na ZZVZZ in Pravila OZZ, ki jih je na podlagi 26. člena ZZVZZ sprejel sam, pa je sodišče glede na 125. člen Ustave RS vezano le na ustavo in zakon. Podzakonskih predpisov ob uporabi instituta exceptio illegalis ne sme uporabiti, če meni, da niso v skladu z ustavo in zakonom. To velja tudi za del 2. odstavka 34. člena Pravil OZZ, ki pravico do ortodontskega zdravljenja kljub izkazani težki obliki nepravilnosti zob pogojuje z ugotovitvijo pred dopolnjenim 16. letom starosti. Takšen pogoj ne more in ne sme biti predmet podzakonske, temveč kvečjemu zakonske ureditve.
zavrženje tožbe - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - možnost ponovne vložitve tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 27. člena ZDOdv, ki določa, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje pred uvedbo pravdnega postopka ali drugega postopka reši na miren način. Ta predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka, zato mora tožnik, ki je zoper državo vložil tožbo, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer sodišče tožbo s sklepom zavrže.
Tožnik ni predlagal podaljšanja roka za predložitev potrdila, v pritožbi pa tudi ne navede, zakaj v roku ni mogel predložiti potrdila. Ker ga v sodno določenem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Takšna odločitev sodišča ni ovira za ponovno vložitev tožbe zoper prvo toženo stranko ob hkratni izpolnitvi zakonsko določene procesne predpostavke.
DZ člen 161. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-1, 9-3, 24.
stiki otroka s staršem - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - največja korist otroka
Pri oceni, kaj je v otrokovo največjo korist, je potrebno upoštevati dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tako, da se potem, ko so ugotovljene, vsaki pripiše težo v primerjavi z drugimi.