ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoji za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - odločanje o stikih z otrokom - varstvo in vzgoja - ocena ogroženosti
Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056914
OZ člen 100, 340, 352, 463, 637, 638, 639, 639/3, 660, 662, 662/1, 662/3, 662/4, 663, 663/3. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/1, 313/2, 347, 347/4, 347/5, 350, 350/2. ZGO-1 člen 2, 2-4.1, 54, 54/1, 74, 74/2.
sončna elektrarna - zamakanje strehe - gradbena pogodba - napaka v solidnosti gradbe - sanacija napak - projektant - napaka projekta - naročnik in izvajalec - podizvajalec - odgovornost izvajalca za napake gradbe - vzrok za napako - odprava napak na lastne stroške - jamčevalni rok - obvestilo o napaki - ugovor zastaranja - višina tožbenega zahtevka - konkretizirano prerekanje dejstev - domneva priznanja dejstev - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - izostanek paricijskega roka v izreku
Za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, odgovarja izvajalec, pa tudi projektant, če napaka gradbe izvira iz kakšne napake v načrtu. Za dela, ki jih izvajalec izvede zaradi odprave napake, OZ niti v poglavju o podjemni pogodbi niti v poglavju o gradbeni pogodbi, ne določa posebnih pravil za položaj, ki nastane, ko se pozneje izkaže, da ta dela napake niso odpravila oziroma da so opravljena z napako. Zato je za ta položaj treba smiselno uporabiti 463. člen OZ (v zvezi s 100. členom OZ). To pomeni, da za ta dela (dela, na katerih naj bi bila napaka odpravljena, in dela, ki so bila izvedena zaradi odprave napake), z njihovo izročitvijo naročniku pri napaki v solidnosti gradnje začne znova teči desetletni jamčevalni rok iz prvega odstavka 662. člena OZ. Posledično v poštev ponovno pridejo tudi vsi jamčevalni zahtevki. Vendar mora biti za uporabo omenjenih pravil najprej vzpostavljena odgovornost tožene stranke (kot izvajalca ali projektanta) za prvotno izvedbo gradbe z napakami, ki so bile grajane in so se nato (skušale) odpraviti.
odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja stranke - soglasje k umiku tožbe - vrednotenje odvetniških storitev - nagrada za pripravljalno vlogo - preveritev potrebnosti vlog - obrazloženost vloge
Soglasje k umiku tožbe s priglasitvijo pravdnih stroškov je prvo sodišče pravilno vrednotilo s 50 točkami, v skladu s 4. točko tar. št. 19 OT.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - višina vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino tretjega - brezplačna uporaba nepremičnine
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb tožnika in obeh tožencev ugotovilo, da dogovor o vračunanju najemnine zaradi brezplačne uporabe nepremičnine med pravdnimi strankami nikoli ni bil sklenjen.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZIUZEOP člen 71.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - dokazovanje z izvedencem
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnica v vtoževanem obdobju ni opravljala dela v nevarnih pogojih v smislu drugega odstavka 39. člena KPJS. Na razglašeno epidemijo se je toženec ustrezno odzval z uvedbo preventivnih ukrepov v delovnem procesu, ki so veljali tudi za tožnico. V zvezi z uporabo določbe, da pripada dodatek samo za tisti čas, ko delavec dela v nevarnih pogojih, pa je pravilna tudi prvostopenjska ugotovitev, da prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj natančneje in koliko časa v okviru vtoževanega obdobja naj bi tožnica delala v pogojih, ki so po njenem mnenju nevarni (prijemanje ogrožujočega predmeta, dokumentacije, trajanje stika …).
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056646
OZ člen 131, 153, 171, 174, 179, 965. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - objektivna odgovornost - alkoholiziranost voznika motornega vozila - znaki alkoholiziranosti - zaznava - poškodbe sopotnika v vozilu - sopotnik pod vplivom alkohola - soprispevek sopotnika - nepripetost z varnostnim pasom - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika - dokazna ocena vseh dokazov - dokazno breme - hude telesne poškodbe - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb - premoženjska škoda - skupna višina odškodnine
Nobenega dvoma ni o tem, da je odgovornost toženke za svojega zavarovanca objektivna, saj je vozilo proti udeležencu v prometu nevarna stvar. Ne more biti dvoma niti o tem, da je objektivna odgovornost podana tudi v primeru, ko se udeleženec v času nesreče nahaja v vozilu, zato je sodišče pravilno uporabilo 153. člen OZ. Je pa zmotno zaključilo, da ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka, tožnik ni mogel presoditi, ali je voznik vinjen, ker je ta kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja nedvoumno izhaja, da so bili znaki alkoholiziranosti pri vozniku vidni. Tudi če je določene znake pri vozniku pripisati šoku zaradi prometne nesreče, pa v nobenem primeru ni mogoče pripisati prometni nesreči vonja po alkoholu, kar je policist A. A. potrdil v tem postopku ob svojem zaslišanju. Ta vonj je potrdil tudi zdravnik približno uro po prometni nesreči. Tožnik je v trenutku, ko se je vsedel v vozilo, lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni.
V primeru soprispevka zaradi okoliščine, ker sopotnik presede k vinjenemu vozniku, ne da bi predhodno skrbno preveril, ali to lahko stori brez škode za svoje zdravje in življenje, so lahko podani različni dejanski položaji, pritožbeno sodišče pa pritrjuje toženki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 %, saj v obravnavani zadevi ne gre za tako imenovano ekscesno popivanje, kjer je sodna praksa z najnovejšo odločitvijo revizijskega sodišča soprispevek povišala na 50 %.
Toženka ima prav, da se privezanost z varnostnim pasom ne domneva, a kadar z izvedenimi dokazi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, je treba uporabiti pravilo o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa pomeni, da trditve vedno dokazuje stranka, ki jih podaja. Toženka podaja ugovor soprispevka ter zatrjuje, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet, zato je bilo dokazno breme, da to dejstvo dokaže, na njej. Tudi če se v obravnavanem primeru dokazno breme zaradi težavnosti dokazovanja zniža na stopnjo nadpolovične verjetnosti, ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da je toženka s takšno verjetnostjo dokazala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet.
Sodišče določa odškodnino po posameznih postavkah, a je odškodnina enotni pojem in je treba presoditi, ali je pravilno prisojen končni skupni znesek, ne glede na to, da lahko posamezne postavke med primerljivimi zadevami delno odstopajo.
preprečevanje nasilja v družini - nujni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - žrtev nasilja v družini - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - prepoved objave vsebin - objava osebnih podatkov - posredovanje dokumentov - sodni spis - javna objava podatkov - pravica do svobode izražanja - pravica do vpogleda v spis - nujnost in sorazmernost ukrepa
Postopki po tem zakonu so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za izvajanje dokazov z izvedenci, s katerimi bi udeleženci izkazovali mehanizem nastanka poškodbe, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Vsak konfliktni odnos med bivšima partnerjema ali družinskimi člani še ne predstavlja takšnega nasilja, da bi upravičeval izrek ukrepa, temveč mora sodišče najti mejo med konfliktnimi odnosi, ki jih udeleženci lahko razrešijo sami, in tistimi, kjer žrtev pred nasiljem potrebuje posebno zaščito.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče v tem postopku moralo varovati vsako "ogroženost posameznikovih pravic", temveč je njegov namen zaščita žrtev družinskega nasilja pred samovoljo in nasiljem, ki za odvrnitev terja sodno intervencijo.
Ob ugotovitvi sodišča, da se je predlagateljica na področju, kjer je lahko pričakovala srečanje z enim ali obema nasprotnima udeležencema in kjer nima svoje obdelovalne površine, pojavila z nevarnim orodjem (vejnikom), da se je z njim neposredno približala prvemu nasprotnemu udeležencu in ga ni želela spustiti, temveč se je z njim prerivala, pri čemer gre za starejšega človeka (72 let), je pravilen zaključek, da gre za obliko nasilja, pred katero je treba prvega nasprotnega udeleženca zaščititi. In sicer ne glede na to, da je bila v dogodku poškodovana tudi predlagateljica sama. Sodišče je ob tem upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa ter ga omejilo le na dovozno pot do ranča, saj je ugotovilo, da do večine konfliktnih situacij prihaja prav na tej poti, kar je predvsem povezano s prihodom ali odhodom oziroma (namenoma) neustreznim parkiranjem udeležencev spora. Predlagateljici z ukrepom ne bo bistveno oteženo vsakodnevno življenje, niti ne omejena njena pravica do osebne svobode, saj ji je približevanje omejeno le v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca na ozkem področju.
Zgolj dejstvo, da so praviloma sodne obravnave javne (kar ne velja za obravnave v postopku ZPND, kot določa šesti odstavek 22.a člena), predlagateljici ne daje pravice, da na spletu objavlja dokumente iz sodnih postopkov, v katerih je udeležena. Glede posameznih postopkov pravico do vpogleda v spis urejajo postopkovni zakoni, ki tretjim osebam omogočajo vpogled le, če izkažejo upravičen interes. Odločitev sodišča, ki je predlagateljici prepovedalo objavljanje dokumentov iz sodnih in upravnih spisov (in ne poročanja o poteku obravnav), je torej materialnopravno pravilna ter ne posega v predlagateljičino svobodo izražanja, ki je v tem delu že zakonsko omejena, tako iz razloga vodenja postopka kot zaščite osebnih podatkov udeležencev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058708
KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, določi en dan zapora, pri čimer pa ta ne sme biti daljši od šestih mesecev. Navedena določba je prisilne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče, kolikor ugotovi, da niti izvršba ni bila uspešna, uporabiti na način, kot je v njej naveden.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno občevanje - drugo spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti
O spolnem občevanju oz. drugem spolnem dejanju je moč govoriti tedaj, kadar pride do neposrednega stika teles obtoženca in oškodovane osebe tako, kakor je bilo to tudi v konkretnem primeru.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 90.. ZPIZ-2 člen 70.. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 4/2.. Navodilo o spremembi Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (2005) člen 8.
ustrezno delovno mesto - pravica do premestitve - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2), ki pa tožnici ni bila. Tako po odločbah ZPIZ z dne 18. 3. 2019 in 16. 9. 2019 kot po pravnomočni sodbi socialnega sodišča ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, zato ji toženec nadaljnjega dela na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok - pomočnica vzgojitelja ne more in ne sme več zagotavljati.
zloraba uradnega položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uradna oseba - dodatek za stalno pripravljenost
Stalna pripravljenost pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega delovnega časa.
Obtoženki se ne očita, da naj bi ona "odredila" izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost, temveč se ji očita opustitveno ravnanje, saj je vzdrževala protipravno stanje in sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti ni preklicala.
Namen dodatka za stalno pripravljenost je bil dejansko v tem, da se delavce, ki so sicer prejeli že plačilo za nadure, dodatno plača in se jim na ta način pridobi premoženjska korist, do katere niso bili upravičeni. Takšen zaključek je utrjen s prekrivanjem stalne pripravljenosti z nadurnim delom, dodatno pa tudi z dejstvom, da je obtoženka, po tem, ko je končno preklicala sklepe o odreditvi stalne pripravljenosti in nato ukinila tudi nadure, sebi in še eni delavki ponovno odredila mesečno izplačevanje nadur.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 3.1.. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (2021) člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na dan zadnjega naroka (3. 11. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnice, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito zavrnjen vstop v prostore sodišča in s tem onemogočen pristop na narok.
Upoštevajoč načela neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodnega varstva s podzakonskim aktom, ki ga je izdala izvršilna veja oblasti, ni bilo mogoče poseči v ustavno in zakonsko ureditev sodnih postopkov in poslovanja sodišč. Udeleženci sodnih postopkov tudi sicer ne spadajo v krog oseb iz 1. alineje drugega odstavka 5. člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, saj jih ni mogoče šteti za uporabnike storitev ali udeležence pri izvajanju dejavnosti. Sodišča namreč v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti (3. člen Ustave RS) izvršujejo sodno oblast in ne izvajajo storitev oziroma dejavnosti.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
ZGJS člen 7, 7-4, 59, 59/2. OZ člen 190, 190/2. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (2012) člen 35, 35/3.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - obračun komunalnih taks - merila, določena z odlokom - obveznosti - trditveno in dokazno breme
Pravice in obveznosti uporabnikov gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost z odlokom (četrta alineja 7. člena ZGJS), zato je s sklepom Sveta ustanoviteljev javnih podjetij naložena obveznost pisnega sporočanja podatkov neupoštevna.
Nesporno je, da je tožeča stranka storitve, katerih plačilo vtožuje od toženca, ves čas opravljala. Plačilo opravljenih storitev javne službe v roku, določenem na računu, je z Odlokom predpisana obveznost uporabnika. Ker ni nobenega pravnega temelja, da za opravljeno storitev toženec tožeči stranki ne bi nič plačal, bi bil, če bi sodišče zaradi izračuna plačila v nasprotju z Odlokom zavrnilo tožbeni zahtevek, neupravičeno obogaten na škodo tožeče stranke (drugi odstavek 190. člena OZ). Trditveno in dokazno breme, da bi bil dolžan za opravljene storitve plačati manj, kot vtožuje tožeča stranka, je na tožencu. Toženec tega bremena ni zmogel.
ZJU člen 16, 16/3.. ZDR-1 člen 148, 148/5.. ZDSS-1 člen 23, 23/1.. KPJS člen 7, 8, 40, 40/1, 40/2.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.. ZODPol člen 2.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - dodatek za izmensko delo - razlaga kolektivne pogodbe - specialen predpis - sprememba sodbe
Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izmena nedeljiva in da dodatek za izmensko delo pripada javnemu uslužbencu za celo izmeno, ne le za določene ure izmene. Že predlagatelj sam z dajatvenim zahtevkom ni zahteval dodatka za celo izmeno, ampak le za del popoldanske izmene od 12.00 ure dalje (namesto od 14.00 ure, kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala). Tudi iz obrazložitve sodbe VS RS VIII Ips 20/2020 ne izhaja, da je izmena nedeljiva in da pripada delavcu dodatek za celo izmeno, ampak da ni mogoče za neizmensko delo priznati dodatka za čas po 14.00 (ali 12.00 uri), ker je določeno, da se sicer takrat začne popoldanska izmena oziroma upravičenost do dodatka za popoldansko izmeno. Določbe osmega odstavka 16. člena KPP, ki opredeli izmensko delo, ni mogoče razumeti drugače, kot da za čas pred 14.00 uro dodatek za izmensko delo ne pripada.
ZDR-1 člen 4, 56, 118, 118/1, 149, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/4.. ZPP člen 284, 284/1, 286.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - roki za uveljavljanje sodnega varstva - očetovski dopust - oblikovanje tožbenega zahtevka - podpis pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moral tožnik potem, ko mu je delovno razmerje prenehalo (24. 1. 2021), tožbo pa je vložil v času, ko je še bil zaposlen pri toženi stranki (14. 1. 2021), reagirati tako, da bi v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja tožbeni zahtevek modificiral (razširil) in uveljavljal tudi nezakonitost prenehanja delovnega razmerja. Takšno stališče temelji na starejši sodni praksi. Vrhovno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 270/2015 z dne 19. 4. 2016 zavzelo stališče, da iz zakona izrecno ne izhaja zahteva, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, temveč se je tako stališče izoblikovalo v sodni praksi. Taka zahteva po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev pravice, zato je odstopilo od ustaljene sodne prakse ter navedlo, da delavec (tožeča stranka) ni dolžan postaviti zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.
Četudi je sodišče prve stopnje sledilo toženčevi trditvi, da ima zoper tožnico stvarnopravni zahtevek, o katerem sodišče še ni odločilo, oziroma bo ta predmet novega postopka, je pravilno presodilo, da je to pravno neupošteven ugovor v tem sporu, ker toženec ni dokazal, da solastninsko pravico že ima, dokazala je lastninsko pravico tožnica, pričakovanje solastninske pravice pa tožencu ne daje lastniških upravičenj. Toženec bi glede na določbo 93. člena SPZ lahko uspešno nasprotoval tožbenemu zahtevku, če bi zatrjeval in tudi dokazal ugovor dobrovernega lastniškega posestnika (da je užitkar, da je zakupnik, da je najemnik, da je zastavni upnik, da je imetnik služnostne pravice rabe stanovanja, da je fiduciant, da je kupec pri prodaji s pridržkom lastninske pravice … ).