krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - kolegialnost sodnikov - osebno kaznivo dejanje - videz nepristranskosti
V obravnavani zadevi zaupanja v nepristranskost sojenja vseh sodnikov z območja Višjega sodišča v Mariboru sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je bila oškodovanka pred leti zaposlena kot kazenska sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki je v predmetni zadevi pristojno za odločanje o pritožbi predlagatelja po ZNPPol, niti dejstvo, da se osebno pozna s sodniki in drugim sodnim osebjem sodišč z območja Višjega sodišča v Mariboru. Ko pa se tem okoliščinam pridruži še osebna narava očitanega kaznivega dejanja z elementi nasilja nad oškodovanko, osumljenčevo dolgoletno zakonsko partnerko, ki je bila dnevno vpeta v delovno okolje kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru s prostori v isti stavbi kot Višje sodišče v Mariboru, je treba po presoji Vrhovnega sodišča sprejeti osumljenčev predlog in zaradi zagotavljanja objektivnega videza nepristranskosti za odločanje določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - ocena ustavnosti ZIZ
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Zadeva se pri Ustavnem sodišču RS vodi pod opr. št. U-I-225/20.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče tudi v tu obravnavani zadevi pri odločanju o predlogu (tj. pri presoji njegove dovoljenosti) uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.
dopuščena revizija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnova postopka - začetek teka roka za vložitev predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določila ZPP glede pričetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poslovno razmerje med stranko in sodiščem - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je pogodbeno razmerje med sodiščem in eno od pravdnih strank že večkrat prepoznalo kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti1 in ob tokratnem odločanju ne vidi razloga, da bi od te svoje prakse odstopilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je nepravdna stranka (predlagateljica) sodnica okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je tudi okrajno sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje o zadevi, pred tem pa je bila več let sodnica na tem okrajnem sodišču in se je z okrajnimi sodniki nepravdnega oddelka redno srečevala in imela z njimi stike, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesna sposobnost - duševno stanje - znaki duševne bolezni - pravica do učinkovite obrambe - enakopravnost strank v postopku - človekovo dostojanstvo
Razpravno je sposoben le, če izpolnjuje vse zakonske pogoje za samostojno opravljanje procesnih dejanj (procesna sposobnost) ter, da je sposoben sodelovati v postopku. Obdolženec ne more biti stranka v postopku, če ni subjekt kazenskega materialnega prava. To pomeni, da mora biti sposoben racionalno skrbeti in zastopati svoje interese v postopku, oziroma, da je sposoben voditi svojo obrambo na razumljiv in razumen način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sedež oziroma bivališče strank v sporu - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Predlagana delegacija je smotrna, saj je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo predvideno zaslišanje osebe, za katero je predlagana postavitev pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), kot je predviden tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00036474
ZDZdr člen 74, 74/1.6. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mladoletna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00038246
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59. OZ člen 280, 417.
dopuščena revizija - tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - prehod obveznosti na novega dolžnika - odstop terjatve (cesija)
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti materialnopravnega stališča, da terjatev toženke do tožnika s plačilom A. A. družbi B., d. o. o., z dne 6. 1. 2010 ni mogla prenehati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odškodninska tožba - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo.
ZKP člen 201, 201/1, 524, 524/3, 525, 525/1, 529.a, 529.a/1.
ekstradicijski pripor - pogoji za odreditev pripora - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - obstoj utemeljenega suma - opis kaznivega dejanja
V obravnavani zadevi je bil tujec s strani policije prijet na podlagi prvega odstavka 525. člena ZKP, sodišče pa mu je po zaslišanju pripor odredilo po določbi 524. člena ZKP, saj je tujec v skladu s 529.a členom ZKP z izročitvijo Republiki Srbiji soglašal, zato ni bila potrebna prošnja za njegovo izročitev. Odrejeni pripor tako ni t. i. začasni, temveč klasični ekstradicijski pripor.
Preiskovalna sodnica je po zaslišanju tujca zoper njega odredila ekstradicijski pripor zaradi kaznivih dejanj, glede katerih ni razpolagala z njunima opisoma. Takšna situacija predstavlja kršitev tretjega odstavka 524. člena v zvezi s prvim odstavkom 201. člena ZKP, saj odločitve o priporu ni mogoče sprejeti brez dokumentacije, ki omogoča presojo ali je dejanje, zaradi katerega naj se odredi pripor, kaznivo dejanje ali ne.
ZKP člen 39, 39/1-5, 39/1-6, 371, 371/1-2, 371/2, 506, 506/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dvom v nepristranskost sodnikov - postopek za preklic pogojne obsodbe - izločitev sodnika - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Sodišče pri odločanju o kazenski odgovornosti obtoženca in izbiri ter odmeri kazenske sankcije ugotavlja in presoja druga pravno relevantna dejstva kot pri postopku preklica pogojne obsodbe. Tako ne gre za odločanje o istih vprašanjih oziroma za vsebinsko odločanje o isti zadevi. V postopku o preklicu pogojne obsodbe se v ničemer ponovno ne odloča o obtožbi in o kaznovanju obsojenca in se ne ugotavlja pravilnosti dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi. Zato tudi kršitev v tej zvezi v pritožbenem postopku preklica pogojne obsodbe ni dovoljeno uveljavljati.
Samo okoliščina, da je v postopku preklica pogojne obsodbe odločal isti sodnik, kot je izrekel pogojno obsodbo z določenim posebnim pogojem, sama po sebi, ob odsotnosti drugih relevantnih okoliščin, ki bi kazale na nepristranskost odločanja v postopku preklica pogojne obsodbe, ne predstavlja v zahtevi uveljavljanih kršitev.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - strokovni nadzor - organizacija sodišča - letni razpored sodnic in sodnikov
Ustrezen strokovni nadzor nad delovanjem in poslovanjem posameznega sodišča je v domeni sodne uprave. Hitrost reševanja zadev in sojenje v razumnem roku pa se zagotavlja z ustreznimi organizacijskimi ukrepi, primeroma znotraj letnega razporeda sodnikov posameznega sodišča oziroma z dodelitvijo sodnikov z drugih sodišč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038508
KZ-1 člen 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zakonski znaki - množinska oblika zakonskega znaka - upnik - dokončano kaznivo dejanje - nelikvidnost - drugo premoženje - res iudicata - sprememba obtožnice
Zakonski znaki kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 so podani tudi v primeru, ko je oškodovan le en upnik.
Kaznivo dejanje je bilo dokončano, ko so obsojenčevi upniki na podlagi lažnih asignacijskih pogodb, denar namesto na tekoči račun obsojenca, kjer bi bil predmet izvršbe v korist DURS oziroma pravilno FURS, nakazali na račun obsojenke.
Kazenski zakon za obstoj kaznivega dejanja ne zahteva, da dolžnik nima dovolj premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal, temveč je zakonski znak njegova nelikvidnost, to pomeni, da nima dovolj denarja (likvidnih sredstev) za plačilo upnikov.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek poravnavanja - zavrženje kazenske ovadbe - določen rok za izpolnitev obveznosti - oportunitetno načelo - načelo ne bis in idem
Sklenjen in izpolnjen sporazum po 161. a členu ZKP ima procesne učinke ne bis in idem, saj po zakonu pomeni okoliščino, ki izključuje kazenski pregon obdolženca. Državni tožilec mora po prejemu obvestila o izponjenem sporazumu kazensko ovadbo zavreči.
prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - ocena ustavnosti ZIZ
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 z dne 22. 5. 2020 s sklepom prekinilo postopek in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti določbe prvega odstavka 10. člena ZIZ. Zadeva se pri Ustavnem sodišču vodi pod opr. št. U-I-225/2020.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o obravnavanem predlogu uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo tudi ta postopek.