ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/2. ZTuj-2 člen 51, 51/2, 72.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - začasna odredba - načelo nevračanja - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravica do družinskega življenja
Revident skopih in zelo splošnih navedb o premoženjski in nepremoženjski škodi ni konkretiziral in izkazal. Tudi navedbe, kolikor jih je mogoče šteti, da se nanašajo na njegovo pravico do družinskega življenja, izkazujejo zgolj sorodstvena ne pa družinska razmerja.
Poleg tega revident za nobeno od navedenih nekonkretiziranih škod ne trdi, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča (npr. da se v primeru uspeha v sodnem postopku v Republiko Slovenijo ne bi mogel vrniti in nadaljevati življenja s sorodniki).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 124, 124/1-2, 128, 128/1-7, 138.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pravica do družinskega življenja - test sorazmernosti - obstoj suma
Pravica do družinskega življenja ni neomejena, zato je zakonodajalec smel določiti pogoje in s tem okvire, v katerih bo dopustil njeno uresničevanje oziroma iz tega razloga tujcu dovolil začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.
V 128. členu ZTuj-2 so določeni pogoji, ki so odraz zakonodajalčevega tehtanja med pravico do spoštovanja družinskega življenja in drugo ustavno vrednoto, ki se uresničuje z zakonom (pravico do varnosti iz 34. člena Ustave), in zaradi katerih se tujcu, ki je družinski član slovenskega državljana, zavrne dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Tako določene zakonske pogoje je upravni organ dolžan upoštevati v skladu z načelom zakonitosti, zato sam nima proste presoje pri obravnavanju tovrstnih prošenj. Na omenjeni okvir je vezano tudi sodišče, ko v upravnem sporu o zakonitosti odločbe presoja pravilnost uporabe zakonskih določb.
Za zavrnitev prošnje zadostuje bodisi ugotovljena resna in dejanska nevarnost za javni red /.../ bodisi obstoj suma, da bo prebivanje tujca v Republiki Sloveniji povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje – izbris – upravičena odsotnost – dejansko življenje - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - (ne)ustavnost zakonske zahteve po izkazanih poskusih vračanja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDD - (ne)odločilno vprašanje
Z vprašanjem, ki ga revident zastavi na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno, ni zadoščeno standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja.
Vprašanje (ne)ustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po izkazanih poskusih vračanja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD ni odločilno v obravnavani zadevi. Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da revident ni izkazal upravičene odsotnosti iz RS niti za obdobje (prvih) pet let na podlagi tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD in s tem pogoja dejanskega življenja za to obdobje, zato vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - upravičena odsotnost - začasen odhod na službovanje
Pomembno pravno vprašanje ni vprašanje, ki je zastavljeno na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno. Kolikor se to splošno vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZUSDDD v tretjem odstavku 1č. člena jasno določa, kateri primeri se štejejo za tako odsotnost. Začasen odhod na službovanje kot oficir JLA ni naveden med razlogi za upravičeno odsotnost, zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.
Četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD namreč v obravnavanem primeru ni relevanten, ker se nanaša na upravičeno odsotnost iz tretjega odstavka 1č. člena, tega pogoja pa revident ni izpolnil. To pomeni, da pogoja dejanskega življenja ni izpolnil niti za obdobje petih let, tako da izkazani poskusi vračanja, ki so po četrtem odstavku 1č. člena pomembni za izpolnjevanje dejanskega življenja v nadaljnjih petih letih, niso bistveni za odločitev v konkretni zadevi.
ZUS-1 člen 63, 63/2-3, 83, 83/2-2, 85, 85/1. ZTuj-2 člen 73, 73/2-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - jasne določbe ZUS-1
Pravilnost postopka pred izdajo upravnega akta na podlagi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 samo zase ni predmet revizijskega preizkusa.
Na postavljeno vprašanje je mogoče odgovoriti s sklicevanjem na pravila ZUS-1, ki so povsem jasna v delu, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne tudi, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge pa navede sodišče v sodbi (3. točka drugega odstavka 63. člena ZUS-1). To pomeni, da lahko sodišče tožbo zavrne tudi, če poleg razlogov, ki jih je navedel že upravni organ, doda svoje razloge.
dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - suspenzivnost revizije - začasna odredba - dolžnost izvršitve upravnega akta - vsebinsko nejasna in nerazumljiva vprašanja - vprašanje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta
Vložitev revizije ne zadrži izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe oziroma izpodbijanega upravnega akta, prav tako pa izvršitve navedenih aktov ne ovira vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v revizijskem postopku(84. člen ZUS-1), čeprav o takem predlogu v posamezni zadevi še ni odločeno. V izvršitev pravnomočne sodbe tako poseže Vrhovno sodišče le v primeru, če izda začasno odredbo. To pa pomeni, da je tožena stranka, če začasna odredba (še) ni izdana, lahko upravičena in dolžna skladno s predpisi izvršiti pravnomočno sodbo oziroma upravni akt, ki je bil s to pravnomočno sodbo potrjen.
Revidenti z navedbami v reviziji niso zadostili standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanji, na kateri naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh nista vsebinsko opredeljeni tako, da bi nanju bilo mogoče odgovoriti v reviziji.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoj za izdajo - verjetnost nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - združitev družine - sklicevanje na pravico do družinskega življenja
Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta.
Tožnik samo s sklicevanjem na 8. člen EKČP ne more utemeljiti težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Glede na ustaljeno sodno prakso glede izkazanosti težko popravljive škode (trditveno in dokazno breme) samo sklicevanje na obstoj zakonske zveze oziroma na to, da zakonca ne bosta skupaj, brez dodatnih navedb o (eventualnih) posledicah ločenega življenja (brez obrazloženih konkretnih okoliščin v konkretnem primeru), ne predstavlja (oziroma ni dovolj za izkazanost) težko popravljive škode.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo upravnega spora
Revidentka šele v reviziji prvič vzpostavlja dvom v zakonitost ravnanja pritožbenega organa. Ker omenjeno ni bilo (niti ni moglo biti) predmet obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, temu ni mogoče očitati, da je v tem pogledu zagrešilo katero od nepravilnosti, zaradi katerih je mogoče vložiti revizijo. V takem primeru pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Ker je predmet presoje v upravnem sporu prvostopenjska odločba, s katerim je bilo odločeno o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1), torej njen izrek, to samo po sebi ne izključuje upoštevanja razlogov (čeprav drugačnih) pritožbenega organa, s katerimi je odločitev potrdil. Zato bi morala revidentka glede tega oblikovati konkretno pravno vprašanje.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - (ne)izpostavljeno vprašanje - standard natančna in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na druge revizije v drugih zadevah - revizijski razlogi - trditveno breme
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni (iz)postavljeno. S samim utemeljevanjem revizije (navajanjem revizijskih razlogov) in s sklicevanjem na druge revizije v drugih zadevah pa izpolnjevanje pogojev za dovoljenost ni izkazano.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/3. ZUP člen 57, 88, 88/. ZPP člen 94, 98.
dovoljenje za stalno prebivanje - prepozna tožba - vročanje po pooblaščencu - obseg pooblastila - pooblastilo za sprejem odločbe - tek roka za vložitev tožbe
Z navedbo, da tožnik odvetnico posebej pooblašča za vložitev pritožbe v upravnem postopku ni izključil pooblastila za sprejem odločbe o tej pritožbi. Morebitna omejitev pooblastila izključno na upravni pritožbeni postopek pa ne vpliva na tek roka za vložitev tožbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podrejanje pravnemu redu - sum nevarnosti za javni red ter varnost RS - prekrški - pritožbene novote - neizkazan poseg v pravico do dela
Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na področju zakonodaje o tujcih kot tudi prekrške s področja javnega reda in prekrške s področja cestnoprometnih predpisov, vsa navedena pritožnikova ravnanja oziroma nezakonitosti tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo zadosten razlog za sum, da pritožnik tudi v bodoče utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost Republike Slovenije ter razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, in so zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji zavrne.
ZUS-1 člen 73, 73/1. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 78, 78/1, 78/2, 78/3, 79, 79/1-1, 79/1-2, 79/2, 79a, 79a/1, 79a/2, 79a/4, 79a/5, 81. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - direktiva o vračanju - podaljšanje omejitve gibanja - nadzor o obstoju razlogov za omejitev gibanja - pristojnost upravnega sodišča - obseg nadzora - oblika in pravne posledice odločitve - pritožba tožene stranke - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Upravno sodišče lahko pri preizkusu utemeljenosti omejitve gibanja po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 policiji naloži le, da tujca nemudoma izpusti iz centra in to le v primeru, da ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, ne more pa pri tem preizkusu po uradni dolžnosti ugotoviti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, da omejitev gibanja ni bilo utemeljeno že od same izdaje odločbe o nastanitvi, in s tem, da je bilo tujcu nezakonito omejeno gibanje na center za tujce že od dneva izdaje navedene odločbe.
Na podlagi drugega stavka petega odstavka 79.a člena ZTuj-2 ima tujec zoper odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, pravico do pritožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz navedenega ter drugih določb ZTuj-2 izhaja, da je zoper odločitve upravnega sodišča, kadar to odloča po 79.a členu ZTuj-2 tudi edino pravno sredstvo, ki je v navedenem primeru izrecno in izključno pridržana le tujcu, ne pa tudi upravnemu organu in to ne niti v primeru, ko upravno sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani in policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra (drugi odstavek 79.a člena ZTuj-2).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 47, 47/1, 47/5, 127, 127/8. URS člen 14, 14/1, 14/2.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - zatrjevana nedopustna diskriminacija tujca nasproti državljanu - jasne zakonske določbe - ni pomembno pravno vprašanje
Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Iz 47. člena ZTuj-2 torej brez dvoma izhaja, da je možno priznati pravico do združitve družine z družinskimi člani le v prvem odstavku opredeljenemu tujcu in ne njegovim družinskim članom, zato je v skladu s petim odstavkom istega člena le on tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine, in ne njegov družinski član (torej revident). Ker je določba 47. člena ZTuj-2 jasna, ne potrebuje dodatne razlage, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila.
Pomembnega pravnega vprašanja ne odpirajo revidentove navedbe glede nedopustne diskriminacije tujca nasproti državljanu. Diskriminacija, kot izhaja iz prvega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), temelji na osebnih okoliščinah (kot so npr. rasa, spol, jezik, vera), državljanstvo pa pomeni pravni status in ne osebno okoliščino. Vsako neenako obravnavanje na podlagi državljanskega statusa še ne pomeni nedopustne neenakosti pred zakonom. Drugi odstavek 14. člena URS zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno ali bistveno različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V tem primeru pa zakonodajalcu nerazumnih razlogov za neenako obravnavanje niti ni mogoče očitati.
dovoljenost revizije - začasno prebivanje tujca - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - obveznost postavitve pomembnega pravnega vprašanja - revizijski razlogi - začasna odredba v revizijskem postopku - dovoljenost predloga za izdajo začasne odredbe
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Možnost izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni (ne)dovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZUP člen 149. ZUSDD člen 1. URS člen 22.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - kriva izpovedba priče - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Ker je upravni organ vezan le na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, sam ne more ugotoviti dejstev, ki bi izključevale obstoj kaznivega dejanja ali storilčeve kazenske odgovornosti, saj bi s tem kršil obseg svoje vezanosti. Ni pa to ovira, da kljub ugotovljenemu kaznivemu dejanju, kot je opisano v izreku kazenske sodbe, ne bi ugotavljal okoliščin, ki na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti nimajo vpliva.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je nepravilno razlagalo domet 149. člena ZUP in posledično neutemeljeno zavrnilo zaslišanje obsojenih prič, pričevanje drugih pa vnaprej označilo kot neverodostojno, kršilo revidentovo pravico do izjave kot izraza pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 51. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUSDDD člen 1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - kriva izpovedba - neprekinjeno dejansko življenje v RS - vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča - razlaga 149. člena ZUP - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pravica do sodelovanja v dokaznem postopku - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju v smislu ZUP ne pomeni, da upravni organ ne bi mogel samostojno in drugače ugotoviti posameznih dejanskih okoliščin obravnavanega primera, od katerih ni odvisna odločitev kazenskega sodišča o obstoju kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti storilca. Takšna dejanska okoliščina je v obravnavanem primeru ravno okoliščina, od kdaj do kdaj je revidentka dejansko živela v Italiji. Naveden časovni okvir (ki mora biti v obravnavanem primeru določen ali vsaj določljiv) njenega dejanskega življenja v Italiji je namreč ključen za ugotavljanje vsebine pojma „dejanskega neprekinjenega življenja v Sloveniji“ kot pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje iz 1. člena ZUSDDD.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi nepravilno štelo, da je bila tožena stranka pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja vezana le na ugotovitev, vsebovano v kaznovalnem nalogu, posledično revidentkinih navedb in dokaznih predlogov v tožbi glede pravno pomembnih dejstev za presojo pojma dejanskega neprekinjenega življenja v spornem obdobju sploh ni obravnavalo in se do njih ni opredeljevalo. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča revidentki nezakonito odreklo možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kar predstavlja kršitev določbe 51. člena ZUS-1 in s tem povezano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (pravica do izjavljanja v dokaznem postopku oziroma možnost obravnavanja pred sodiščem).
dovoljenost revizije - odstranitev tujca iz države - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - zavržena začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če pomembna pravna vprašanja, na katera naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh niso oblikovana, revizija ne zadosti standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ki se zahteva za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z navedbami o tem, da v Srbiji nima nikogar in ničesar, saj v Sloveniji živi že od svojega enajstega leta, da je v Sloveniji solastnik hiše ter, da bi njegova prisilna odstranitev pomenila kršitev njegovih temeljnih pravic po 8. členu EKČP, pri čemer iz njegovih revizijskih navedb in podatkov spisa izhaja, da revident v Sloveniji nima partnerke, nima zaposlitve, njegova otroka pa živita v tujini, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5. ZPP člen 155, 155/1.
vrnitev tujca - začasna odredba - pritožba tožene stranke - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme - stroški ponovnega prihoda v RS - stroški odgovora na pritožbo
Izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, saj je v njej (le) dan rok za prostovoljno izvršitev ter določen naslov, na katerem mora tožnica do takrat bivati, torej zadržanje izvršitve na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče.
Tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je na njeni strani in ne na strani sodišča. Zgolj pavšalno navajanje namreč ne zadosti standardu verjetnosti, s katerim bi bila izkazana težko popravljiva škoda in ki bi utemeljevala ureditveno začasno odredbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 77, 78, 78/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
tujci - omejitev gibanja - dovoljena revizija - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - nastanitev v centru za tujce - neskladnost med izrekom in obrazložitvijo - hišni red - strožji policijski nadzor - strožja omejitev gibanja - način izvrševanja odločbe - bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Zakon o tujcih (ZTuj-2) v 76. in 77. členu določa dva različna režima omejitve gibanja tujca. Režima imata vsak svojo vsebino in namen, zaradi česar ju ni mogoče med seboj zamenjavati, in sicer niti na način, da se na podlagi 76. člena ZTuj-2 odrejena nastanitev tujca v centru dejansko izvršuje kot omejitev njegovega gibanja na podlagi 77. člena ZTuj-2. Način izvrševanja z odločbo odrejenega ukrepa je tako v obravnavanem primeru bistvenega pomena za presojo njene zakonitosti.
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo načina izvrševanja odločbe o nastanitvi revidenta v centru in se do tega ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.
ZUP člen 149, 260, 260/1-2, ZUSDDD člen 1č. ZTuj-1 člen 41. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - ponarejene listine - krive izpovedbe - neprekinjeno življenje oziroma bivanje v RS - vezanost na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča
Zakon o tujcih (ZTuj-1B) z novelo iz leta 2005 je v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje tujca določil, da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev.
Zato je treba za opredelitev pojma „neprekinjenosti“ smiselno uporabiti določbe ZTuj-1B, ki urejajo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca in tudi neposredno določajo kriterije, kdaj se šteje, da je, kljub odsotnosti tujca, še vedno podan pogoj neprekinjenega bivanja. Ne glede na to, da ZUSDDD oziroma ZUSDDD - UPB-1 opredeljujeta pojem dejansko življenje, kar je že samo po sebi sicer bistveno višji standard kot zgolj prebivanje, pa se opredelitev neprekinjenega prebivanja po ZTuj-1B nanaša na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, medtem ko se določbe navedenih uredb kot podzakonskih predpisov sicer nanašajo na pojem dejanskega življenja, vendar v zvezi s pogoji za pridobitev državljanstva, in ne za pridobitev stalnega prebivališča, kot je to določeno v ZTuj-1B.
Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da odločitev upravnega organa ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe v kazenski zadevi. Vendar pa se te ugotovitve nanašajo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ni pa ovire, da upravni organ ne bi mogel samostojno in drugače ugotoviti dejanskih okoliščin, od katerih ni odvisna odločitev kazenskega sodišča o obstoji kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti storilca.