dovoljenje za začasno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje
Ker po 2. alinei 3. odstavka 19. člena ZTuj dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. mu preživljanje v državi ni kako drugače zagotovljeno, mora tujec v upravnem postopku dokazati sredstva za preživljanje v višini zajamčenega osebnega dohodka.
Pogostejše obiskovanje bolnih "staršev" ni "drug upravičen razlog" iz 2. odstavka 13. člena ZTuj, ker ni izkazana upravičena potreba daljšega prebivanja v Sloveniji.
Če je vloga tujca vložena na obrazcu za začasno bivanje v RS, ne more upravni organ obravnavati vloge za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in jo brez izvedenega postopka zavreči po 68. čl. ZUP kot prepozno vloženo. Pred odločitvijo bi moral upravni organ stranko poučiti, da lahko in kaj lahko stori, da se to uredi.
Če iz osebnostnih lastnosti tožeče stranke in s tem povezanih pravic izhaja, da zanje stranka ne more ali ne zna učinkovito poskrbeti, mora upravni organ, ob upoštevanju načela pomoči neuki stranki, ugotavljati, ali celotna oskrba, ki se stranki kot tujcu daje za delo na kmetiji, pomeni, da ji je s tem zagotovljeno preživljanje v RS.
Razlog za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, da ima tujec na območju države nepremično premoženje (2. odstavek 13. člena ZTuj), je podan, če je tujec lastnik nepremičnega premoženja, kar se izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige oz. z drugimi listinami, iz katerih nedvomno izhaja, da je tujec lastnik nepremičnine.
Če je tujec v 3 dnevnem roku izrazil pred državnimi organi prošnjo za azil, pa se ti na prošnjo niso odzvali, mora organ zaradi neustreznega in nezakonitega ravnanja državnih organov vlogo, ki je bila sicer zaradi navedenega ravnanja državnih organov dejansko vložena že po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, obravnavati kot pravočasno, ker zamude ni možno pripisati ravnanju tujca.
Tujčevo čakanje na delo po prenehanju pravice do nadomestila za primer brezposelnosti ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi (2. odst. 13. čl. ZTuj), ker po 2. čl. ZZT tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS na podlagi delovnega dovoljenja, brez delovnega dovoljenja pa, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Tudi izvenzakonska skupnost tujca ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi, ampak je to le zakonska zveza z državljanom RS (2. odst. 13. čl. ZTuj) ali s tujcem, ki ima dovoljenje za stalno oz. začasno prebivanje (17. čl. ZTuj).
Izognitev vpoklicu za redno služenje vojaškega roka v ZRJ po zakonu o tujcih ne more biti razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov.
Vsakršna fizična odsotnost s teritorija RS v obdobju, preden je tožnik postal tujec, še ne pomeni prekinitve prebivanja na območju RS, toda odhod iz Slovenije zaradi pripadnosti bivši JA in v njeni službi ima tak značaj, saj je od poveljstva armade bilo odvisno, kje bo njen pripadnik prebival.
Če je stanovanjska pravica na stanovanju (za katero je lastnik sklenil najemno pogodbo s tujcem za nedoločen čas) bila pridobljena v zvezi z delom tujca v Sloveniji, v katerem le-ta z družino stanuje, in je bil na tem naslovu stalno prijavljen, dokler ni postal tujec, bi ta okoliščina lahko bila drug upravičen razlog za bivanje tujca v Sloveniji.
Za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja mora dnevni delovni migrant izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. odst. 5. člena in v 4. odst. 6. člena Zakona o zaposlovanju tujcev.
Delodajalec lahko zahteva od kandidata za zaposlitev samo izpolnjevanje tistih posebnih pogojev, ki jih je navedel pri prijavi prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje.
Če so dejstva, od katerih je bil odvisen izbris iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 81. člena zakona o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I), sporna, jih je upravni organ dolžan ugotavljati po pravilih dokaznega postopka vključno z upoštevanjem pravice stranke do udeležbe v postopku (143. člen ZUP).
ZTuj člen 14, 23. URS člen 8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje
Iz razlogov 23. čl. ZTuj (nevarnosti za varnost in obrambo države) se tujcu lahko tudi odkloni dovoljenje za začasno prebivanje, toda dejansko stanje mora organ ugotoviti po pravilih ZUP in v tem okviru tudi presoditi dejstva, ki jih navaja stranka. V primeru ugotovitve obstoja nevarnosti za varnost in obrambo države pa organ mora upoštevati 8. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ni mogoče šteti, da so tujcu zagotovljena sredstva za preživljanje, če sam nima nobenih dohodkov, dohodki njegove žene pa ne dosegajo niti minimalnega zneska denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, določenega v 1. odstavku 24. člena zakona o socialnem varstvu.
Položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja po delodajalcu ima tudi oseba (tujec), za katero se uveljavlja delovno dovoljenje, še posebej, če je bila pred tem pri delodajalcu že v delovnem razmerju.
delovno dovoljenje - položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja
Položaj stranke v postopku pridobitve delovnega dovoljenja po delodajalcu ima tudi oseba (tujec), za katero se uveljavlja delovno dovoljenje, še posebej, če je bila pred tem pri delodajalcu že v delovnem razmerju.
Tujec ima v postopku za izdajo delovnega dovoljenja, čeprav sam ni vložil vloge za izdajo delovnega dovoljenja, lastnost stranke že v postopku pri organu prve stopnje, pravica do pritožbe pa mu gre kot stranki po določbi 1. odstavka 223. člena ZUP, ne glede na to, ali je bil postopek uveden na njegovo zahtevo ali zahtevo delodajalca.
Tujec, ki se vozi na delo iz tuje države in ima bivališče v tuji državi (dnevni delovni migrant), lahko pridobi osebno delovno dovoljenje le za eno leto, pa čeprav je bil pred uveljavitvijo zakona o zaposlovanju tujcev zaposlen v Republiki Sloveniji več kot 10 let.