izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne 16. 12. 2015 nezakonita, saj tožnica tega dne ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice te odpovedi.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga dolžna dokazati stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer res ne pomeni, da v delovnem sporu zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu in da tožnik ni dolžan dokazovati, da je bil odsoten z dela opravičeno. Vendar pa tožena stranka dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožnika, ni predlagala. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo izključno na podlagi neprepričljive izpovedi tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožnika, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da tožnik, v očitanem spornem času, ni neopravičeno izostal z dela in o razlogih za svoj izostanek ni obvestil delodajalca.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da je tožena stranka dokazala, da njena ravnanja niso bila protipravna (očitana je bila zaničevalna in poniževalna elektronska komunikacija, neprimerna osebna komunikacija, namerni izbris podatkov na tožnikovem službenem računalniku ter postopno izločanje tožnika iz delovnega okolja), je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova mobinga, saj ni bil podan temelj odškodninske odgovornosti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZPP člen 125a, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Očitalo se mu je, da je spornega dne osebi, ki jo je ustavil zaradi kontrole prometa v bližini mejnega prehoda protipravno vzel 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik prilastil sporni denar. Na podlagi teh ugotovitev je pravilno odločilo, da je bila tožniku nezakonito podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2, 55/4, 59, 63.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - delo pri uporabniku - agencijski delavec - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Tudi za agencijske delavce velja, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema.
Tožnik je bil pri toženi stranki, ki je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcu pri drugem delodajalcu, zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka imela na podlagi 3. alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1 zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer začasno povečan obseg dela pri uporabniku.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - poslovodna oseba - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ob nastopu dela tožniku ni dala nobenih usmeritev za delo, prav tako pa tudi ni opredelila, kaj od njega pričakuje. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je od njega lahko pričakovala le uspešno opravljanje nalog, določenih v 7. členu pogodbe o zaposlitvi.
predhodno vprašanje - litispendenca - pobotni ugovor - predlog za združitev postopkov
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 51, 51/1.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - ocena zahtevnosti mnenja - prekoračitev roka
Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Brez podlage so tudi pritožbene trditve v smeri, da bo izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivosti dobil plačilo še enkrat. Izvedenec je do dodatnega plačila za izvedensko mnenje upravičen le pod pogoji iz 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu dodatno plačilo pripada, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče še ni terjalo od njega.
V skladu s prvim odstavkom 48. člena Pravilnika je “merilo“ pri odmeri nagrade za študij spisa njegov obseg, ne le obseg tiste dokumentacije v spisu, ki se nanaša na področje izvedenčevega dela oziroma stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010763
ZJN-2 člen 29, 29/6. ZPP člen 7, 212.
javno naročanje - postopek javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepopolni razlogi - dokazno breme - zastaranje - nepredvidljive okoliščine
V skladu s sodno prakso Sodišča EU in slovenskih sodišč sta se oblikovali dve pravili, ki ju je treba upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo tak postopek, je treba razlagati restriktivno; dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se nanje sklicuje, torej na naročniku (tu toženi stranki).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili kaznivo dejanje z elementi pridobivanje protipravne premoženjske koristi, torej kaznivo dejanje z elementi kaznivih dejanj proti premoženju. Pravilno je tudi ugotovilo, da do poteka preizkusnega obdobja še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Zato je predlog za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo.
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP je odločilno le, ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ali je obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja že izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Morda vložena zahteva za varstvo zakonitosti zato na odločitev ne more vplivati.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 92, 269. ZTLR člen 12, 28, 72, 72/3. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 3.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - družbena lastnina s pravico uporabe - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - pravica do uporabe zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - raba nepremičnine - dejanska posest - subjektivni (personalni) kriterij - lastniška in nelastniška posest - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o priznanju lastninske pravice - odvzem stvari - odvzem nepremičnine iz posesti - lastninska tožba (rei vindicatio) - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - domneva dobre vere
Sodišče je pri odločitvi, ali predstavlja nepremičnina del funkcionalnega zemljišča k stanovanjem tožnikov, upoštevalo sedanjo in preteklo rabo nepremičnine, posest nepremičnine ter zavest in voljni element tožnikov.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.
Storilec mora predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka.