Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011063
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 22/1-2, 227, 227/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
ugovor tretjega - stečajni postopek nad dolžnikom - dejanski lastnik nepremičnine - privilegiran upnik - izločitveni upnik - ločitveni upnik - pristojnost stečajnega sodišča - načelo koncentracije - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba
V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00017948
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 10, 17. ZPP člen 18, 18/3.
določitev preživnine za otroka - določitev stikov - pristojnost za odločanje - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe zaradi dodelitve mld. otroka, določitve preživnine in stikov in prepovedi prehoda čez državno mejo, ker slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku (oziroma o tožbenih zahtevkih) pravilno utemeljilo na določbah Uredbe Bruselj II in na določbah Uredbe Sveta št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 (ki se nanaša na pristojnost v preživninskih zadevah).
štipendija - dodatek za bivanje - zakonske zamudne obresti
Tožnici je bil dodatek za bivanje priznan s pravnomočno sodbo sodišča, ki je nadomestila odločitev v upravnem postopku. V kolikor ne bi bilo nezakonitega ravnanja tožene stranke, bi bila pravilna odločitev sprejeta že prej, posledično pa je tožena stranka zaradi nezakonite odločitve z izpolnitvijo prišla v zamudo.
ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 127, 128, 137.. OZ člen 18.
plača - ustni dogovor - regres za letni dopust
Ob dejstvu, da tožena stranka s strani tožnika (pravočasno) zatrjevanega obračuna plače na podlagi urne postavke (na podlagi katere je bil tožnik upravičen do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi), ni prerekala, je že iz tega razloga po temelju utemeljen tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači, nadomestila plače za čas izrabe letnega dopusta in prostih dni ter plačila za nadurno delo. Poleg tega pa je bistveno, da je tožena stranka tožniku plačo dejansko obračunavala in izplačevala ob upoštevanju ustne postavke, kar predstavlja, s konkludentnimi ravnanji izjavljeno voljo tožene stranke za sklenitev dogovora o višji plači od tiste, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
ZDR-1 v prvem odstavku 136. člena določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila neveljavna. Prav tako drugi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da je imela soglasje tožnika za pobot svojih terjatev do njega, ki naj bi jih pobotala ob plačilu neto plače, povračilu stroškov, regresa za letni dopust ali odpravnine ali ker naj bi tožniku posojala denar ali mu izplačevala gotovino.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2, 52/4.
izvedensko mnenje - stroški
Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.
Kot določa ZPIZ-2 v 79. členu je zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod. V konkretnem primeru je bil tožnik ves čas poklicne rehabilitacije v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki, pri čemer je z ZPIZ podpisal pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Za predmetni spor ni pravno relevantno, da je tožena stranka šele naknadno s podpisom aneksa soglašala s sklenitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji, bistveno je, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki. Pogodba o poklicni rehabilitaciji ureja le pravice in obveznosti strank v zvezi s poklicno rehabilitacijo, ne pa tudi delovnopravnih pravic in obveznosti, ki so sicer urejene s pogodbo o zaposlitvi, ki v času poklicne rehabilitacije še vedno velja. Tako tožniku pripadajo regresi za letni dopust za sporno obdobje.
ZPP člen 242, 242/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 12, 13.
pričnina - pravočasna priglasitev stroškov
Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZPP člen 125a, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Očitalo se mu je, da je spornega dne osebi, ki jo je ustavil zaradi kontrole prometa v bližini mejnega prehoda protipravno vzel 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik prilastil sporni denar. Na podlagi teh ugotovitev je pravilno odločilo, da je bila tožniku nezakonito podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
stranka postopka - sprememba na strani tožeče stranke - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - procesni pojem stranke - procesne predpostavke - vloga stranke - vloga subjektov postopka - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - procesni položaj tožene stranke
Sodišče prve stopnje bo moralo razčistiti, v kakšni procesni vlogi želijo člani agrarne skupnosti nastopati v tem postopku. Če bo lahko ugotovilo, da so za takšno njihovo nastopanje v tej pravdi podane potrebne procesne predpostavke, bo moralo posledično upoštevati tudi vlogo z dne 7. 4. 2017. V kolikor ne bodo podane, pa le-te v postopku pač ne bo upoštevalo.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da je tožena stranka dokazala, da njena ravnanja niso bila protipravna (očitana je bila zaničevalna in poniževalna elektronska komunikacija, neprimerna osebna komunikacija, namerni izbris podatkov na tožnikovem službenem računalniku ter postopno izločanje tožnika iz delovnega okolja), je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova mobinga, saj ni bil podan temelj odškodninske odgovornosti.
Nedvomna uporaba noža, število vbodnih ran in predeli telesa, na katerih so bile te rane prizadejane, nenazadnje pa tudi eksplicitne grožnje, ki jih je obtoženec pri vbadanju oškodovanca uporabljal gotovo kažejo na to, da je bilo obtoženčevo ravnanje usmerjeno na odvzem življenja oškodovancu in zato tudi ne vzdrži pritožbena navedba, da je uporabljena, kvalifikacija poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 napačna oz., da bi sodišče moralo obravnavano kaznivo dejanje samo prekvalificirati v milejše.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.