Kot določa ZPIZ-2 v 79. členu je zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod. V konkretnem primeru je bil tožnik ves čas poklicne rehabilitacije v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki, pri čemer je z ZPIZ podpisal pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Za predmetni spor ni pravno relevantno, da je tožena stranka šele naknadno s podpisom aneksa soglašala s sklenitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji, bistveno je, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki. Pogodba o poklicni rehabilitaciji ureja le pravice in obveznosti strank v zvezi s poklicno rehabilitacijo, ne pa tudi delovnopravnih pravic in obveznosti, ki so sicer urejene s pogodbo o zaposlitvi, ki v času poklicne rehabilitacije še vedno velja. Tako tožniku pripadajo regresi za letni dopust za sporno obdobje.
Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v tem delu nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. V tej točki izreka je namreč uvodoma zapisano, da je tožena stranka tožniku od bruto zneskov razlik v plači dolžna odvesti davke in prispevke, v nadaljevanju pa so po alinejah za posamezne mesece navedeni neto zneski, ki naj se jih zmanjša za dohodnino. Davki in prispevki od plače oziroma razlike v plači se obračunajo in odvedejo od bruto zneska, po plačilu davkov (tj. dohodnine) in prispevkov pa se delavcu izplača ustrezni neto znesek. Zmotna in v neskladju z uvodnim delom prvega odstavka I. točke izreka izpodbijane sodbe je odločitev, da se neto zneske zmanjša za dohodnino.
stranka postopka - sprememba na strani tožeče stranke - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - procesni pojem stranke - procesne predpostavke - vloga stranke - vloga subjektov postopka - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - procesni položaj tožene stranke
Sodišče prve stopnje bo moralo razčistiti, v kakšni procesni vlogi želijo člani agrarne skupnosti nastopati v tem postopku. Če bo lahko ugotovilo, da so za takšno njihovo nastopanje v tej pravdi podane potrebne procesne predpostavke, bo moralo posledično upoštevati tudi vlogo z dne 7. 4. 2017. V kolikor ne bodo podane, pa le-te v postopku pač ne bo upoštevalo.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
ZPP člen 242, 242/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 12, 13.
pričnina - pravočasna priglasitev stroškov
Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
ZDR-1 v prvem odstavku 136. člena določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila neveljavna. Prav tako drugi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da je imela soglasje tožnika za pobot svojih terjatev do njega, ki naj bi jih pobotala ob plačilu neto plače, povračilu stroškov, regresa za letni dopust ali odpravnine ali ker naj bi tožniku posojala denar ali mu izplačevala gotovino.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne 16. 12. 2015 nezakonita, saj tožnica tega dne ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice te odpovedi.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga dolžna dokazati stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer res ne pomeni, da v delovnem sporu zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu in da tožnik ni dolžan dokazovati, da je bil odsoten z dela opravičeno. Vendar pa tožena stranka dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožnika, ni predlagala. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo izključno na podlagi neprepričljive izpovedi tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožnika, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da tožnik, v očitanem spornem času, ni neopravičeno izostal z dela in o razlogih za svoj izostanek ni obvestil delodajalca.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00013440
ZUTD člen 11, 115, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1, 42, 44, 44/3.. ZPSto-2 člen 2, 41.. OZ člen 131, 131/1.
Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.
Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00011995
ZPP člen 105a, 105a/3.
umik pritožbe - sodne takse
Ker toženec ni plačal sodne takse v roku po sklepu sodišča niti ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali za podaljšanje tega roka, se šteje, da je pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje umaknil.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da je tožena stranka dokazala, da njena ravnanja niso bila protipravna (očitana je bila zaničevalna in poniževalna elektronska komunikacija, neprimerna osebna komunikacija, namerni izbris podatkov na tožnikovem službenem računalniku ter postopno izločanje tožnika iz delovnega okolja), je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova mobinga, saj ni bil podan temelj odškodninske odgovornosti.
Nedvomna uporaba noža, število vbodnih ran in predeli telesa, na katerih so bile te rane prizadejane, nenazadnje pa tudi eksplicitne grožnje, ki jih je obtoženec pri vbadanju oškodovanca uporabljal gotovo kažejo na to, da je bilo obtoženčevo ravnanje usmerjeno na odvzem življenja oškodovancu in zato tudi ne vzdrži pritožbena navedba, da je uporabljena, kvalifikacija poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 napačna oz., da bi sodišče moralo obravnavano kaznivo dejanje samo prekvalificirati v milejše.