načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - sklep o dovolitvi vpisa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.
pravila o dokaznem bremenu - prevalitev procesnega dokaznega bremena - poslovna sposobnost - starostna demenca - darilna pogodba - ničnost
Tožnice, na katerih je (materialno) dokazno breme v tem postopku, so tako zlasti z izvedenskim mnenjem uspele dokazati, da darovalka poslovne sposobnosti ni imela. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - podpis pogodbe - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom
Zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbe ni podpisal toženec, je dejanske narave, in ga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00011320
OZ člen 921. ZZVZZ člen 61, 62. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - dvojno zavarovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - plačilo zavarovalne premije - prenehanje obligacijskega razmerja - spor majhne vrednosti
Toženec je imel v obdobju med dnem, do katerega se je tožeča stranka prostovoljno odpovedala plačilu premij, in dnem, ko je pogodbo s tožencem odpovedala, po nepotrebnem dvojno zavarovalno kritje, vendar je za tako stanje odgovoren sam. S tožečo stranko je namreč sklenil novo zavarovalno pogodbo, še preden je poskrbel, da bi bila stara prekinjena. Dolžnost toženca je, da svoja predhodna obligacijska razmerja uredi.
ZZK-1 člen 31, 31/1.. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-l. ZD člen 164, 165, 165/2.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis - evropsko potrdilo o dedovanju - predlog za vpis lastninske pravice
Predlagateljica je predložila Evropsko potrdilo o dedovanju, ki ga je izdalo pristojno nemško sodišče. V potrdilu, v skladu z nemškim pravom, predmet dedovanja ni izrecno naveden, navedeni so le podatki o zapustnici, o dedinji in deležu zapuščine, ki ga je dedinja pridobila. Razlaga, za katero se zavzema sodišče prve stopnje, bi pomenila, da na podlagi Evropskih potrdil o dedovanju, ki jih izdajajo nemška sodišča, nikoli ne bi mogli izvesti vpisa v zemljiško knjigo. To pa je v nasprotju z namenom Uredbe o dedovanju, pa tudi v nasprotju z javnim interesom. V javnem interesu je namreč, da je urejen prehod premoženja v primeru smrti (tudi brez izrecno izražene volje dedičev) in da zemljiška knjiga odraža resnične podatke. Prav zato se po Zakonu o dedovanju (ZD) zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti in prav zato je sodišče tisto, ki mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. V praksi naših sodišč to pomeni, da zapuščinsko sodišče samo pridobi podatek o nepremičninah zapustnika in tudi samo odredi vpis v zemljiški knjigi, vse brez posebne aktivnosti strank. EPD se sicer razlikuje od povedanega po tem, da se izda samo na predlog in da se tudi vpisi v zemljiški knjigi izvedejo na predlog, vseeno pa bi bilo v nasprotju z načeli, na katerih temeljijo Uredba o dedovanju, ZD in ZZK-1, če bi na predlagatelja (dediča) prevalili posledice razlik med pravnimi sistemi, oziroma če zaradi razlik v teh sistemih vpisa ne bi mogli opraviti.
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00012495
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 267.
začasna odredba - delna invalidska pokojnina
V skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Po 267. členu ZIZ je mogoče začasne odredbe izdati (in predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari.
nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - dopis - opozorilo - ugovor zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor
Res ni v nobenem zakonu izrecno predvideno, da bi lahko sodišče stranko, kateri je pred tem poslalo nalog za plačilo sodne takse, kasneje z dopisom opozorilo (obvestilo), v kakšnem roku naj le-to plača. Vendar pa je v tem oziru edino relevantno vprašanje, zakaj naj bi bil v konkretnem primeru tožnik le zaradi morebitne napačne oblike postopanja, s katerim ga je sodišče prve stopnje (zgolj) opozorilo, v kakšnem roku je dolžan sodno takso plačati, kakorkoli prizadet v svojih procesnih pravicah (oziroma sicer na slabšem).
Tako kot za vsa pravna sredstva mora biti tudi strankin pravni interes za ugovor (zoper plačilni nalog) podan vse do trenutka odločitve o njem.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010898
ZPP člen 337, 337/1, 458. ZBPP člen 46, 46/3.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - splošni zavarovalni pogoji - dnevno nadomestilo - nesposobnost za delo - pritožbene novote - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Dedičev predlog za oprostitev plačila sodne takse za dodatni sklep o dedovanju je bil pravilno zavržen kot prepozen, saj je bil vložen šele v času, ko bi moralo sodišče že začeti postopek za prisilno izterjavo.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - sodne takse
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o obstoju pritožnikove taksne obveznosti. Zatrjevani neobstoj taksne obveznosti zato ne more vplivati na njegovo zakonitost.
Agencija je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (10. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ne more samostojno nastopati kot stranka v postopku pred sodiščem, saj ni pravna oseba. Take lastnosti organu v sestavi ministrstva tudi ne more priznati sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Stranka v zapuščinskem postopku je torej lahko le Republika Slovenija. Državo in državne organe zastopa v postopku pred sodišči Državno odvetništvo RS.
izvršilni naslov - odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zakonska subrogacija - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - zakonske zamudne obresti
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada, ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2, 52/4.
izvedensko mnenje - stroški
Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v tem delu nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. V tej točki izreka je namreč uvodoma zapisano, da je tožena stranka tožniku od bruto zneskov razlik v plači dolžna odvesti davke in prispevke, v nadaljevanju pa so po alinejah za posamezne mesece navedeni neto zneski, ki naj se jih zmanjša za dohodnino. Davki in prispevki od plače oziroma razlike v plači se obračunajo in odvedejo od bruto zneska, po plačilu davkov (tj. dohodnine) in prispevkov pa se delavcu izplača ustrezni neto znesek. Zmotna in v neskladju z uvodnim delom prvega odstavka I. točke izreka izpodbijane sodbe je odločitev, da se neto zneske zmanjša za dohodnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - poslovodna oseba - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ob nastopu dela tožniku ni dala nobenih usmeritev za delo, prav tako pa tudi ni opredelila, kaj od njega pričakuje. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je od njega lahko pričakovala le uspešno opravljanje nalog, določenih v 7. členu pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
Tožnik je na podlagi delne pripoznave uspel s tožbenim zahtevkom na odpravo dokončne odločbe, priznanjem pravice do zdravljenja v tujini za I. fazo postopka in povračilom 13.367,27 EUR od prvotno vtoževanih 11.473,09 EUR stroškov zdravljenja v tujini. Toženec je namreč delno pripoznal zahtevek, v preostalem delu pa je bila tožba umaknjena. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Pomeni, da je upravičen do povračila stroškov postopka, kot da bi v sporu v celoti uspel.
ZDR-1 v prvem odstavku 136. člena določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila neveljavna. Prav tako drugi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da je imela soglasje tožnika za pobot svojih terjatev do njega, ki naj bi jih pobotala ob plačilu neto plače, povračilu stroškov, regresa za letni dopust ali odpravnine ali ker naj bi tožniku posojala denar ali mu izplačevala gotovino.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.