Toženca sta s podpisom posojilne pogodbe na prenovitev prvotne obveznosti pristala.
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca želela zadržati prejeti znesek po soinvestitorski pogodbi, da bi podaljšala rok investiranja, denarja pa nista mogla vrniti ter sta zato sklenila zanju manj ugodno posojilno pogodbo, ne izpolnjuje zakonskih razlogov za oderuško pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011316
OZ člen 6, 6/2, 131, 149, 150, 153, 240.
šport - skok s padalom - skok s padalom v tandemu - adrenalinski šport - ekstremni šport - nevarna dejavnost - nevarna dejavnost kot pravni standard - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost organizatorja - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - oprostitev dolžnika odgovornosti - nepredvidljivost - nepričakovanost - nepreprečljivost in neizogibnost nastanka škode - nepredvidljive okoliščine in višja sila - privolitev oškodovanca - paraplegija - katastrofalna škoda
Ni sporno, da se je tožnica za skok z jadralnim padalom v tandemu odločila sama, prostovoljno. S tem je, kakor pri vseh drugih športih, ki so nevarni, sprejela rizike, ki iz te nevarnosti izhajajo. Organizator, ki je tožnici (zgolj) omogočil polet - nevarno dejavnost, v razmerju do nje ni tisti, ki se z njo ukvarja, pač pa je to postala tožnica sama. Tožnici organizator odgovarja lahko (le) zaradi kršitve pogodbe o izvedbi poleta v tandemu.
Pritožbeno sodišče je krivdno odgovornost presojalo po merilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Podlago zatrjevane odškodninske obveznosti je namreč (ne glede na odsotnost kakršnekoli pisne listine) predstavljalo pogodbeno razmerje tožnice in toženkine zavarovanke, pri čemer je bilo izpolnitveno ravnaje slednje organizacija in izvedba skoka z jadralnim padalom (v tandemu). Treba je bilo odgovoriti na vprašanje, ali je bila prekršena kakšna obveznost iz pogodbenega razmerja, merilo za presojo pa je skrbnost dobrega strokovnjaka. Ključno za presojo je vprašanje, ali sta bila organizator poleta v tandemu in pilot sam dovolj skrbna oz. ali so podani pogoji za oprostitev odgovornosti po 240. členu OZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012835
ZDR-1 člen 44, 177.. OZ člen 131.
plača - odsotnost z dela - odškodninska odgovornost delavca
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da je plačilo plače pravica, ki ima svoj temelj v delovnem razmerju delavca. To izhaja iz 44. člena ZDR-1. Dokler obstaja delovno razmerje, obstaja tudi navedena pravica. V kolikor pa delavec krši svoje delovne ali pogodbene pravice in obveznosti, ima delodajalec možnost takšne kršitve sankcionirati (npr. s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Šele s trenutkom, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati, preneha tudi delovno razmerje, s tem pa pravica delavca do plače oziroma nadomestila. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženki do 15. 10. 2015, mu vse dotlej pripada tudi plača.
Toženka je svojo odškodninsko terjatev uveljavljala v pobot že v odgovoru na tožbo, v katerem je navedla, da je tožnik povzročil škodo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Tako kot je toženka očitala tožniku, da bi moral odkloniti vožnjo zaradi neveljavnega dovoljenja, bi tudi toženka, ki je pred zaposlitvijo tožnika preverila njegovo vozniško dovoljenje, morala vedeti, da je dovoljenje neveljavno, ker ni prevedeno in mu ne bi smela odrediti vožnje. Zato tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti (še manj naklepa), temveč kvečjemu navadno malomarnost. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožnika.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
Če je naslov družbe isti kot pa je prebivališče nekega človeka, lahko družba računa, da se bodo pisanja zato kdaj vročila tudi tej osebi. Družba je dolžna zagotoviti sprejem sodnih pošiljk. Isto pa mora veljati tudi za samostojnega podjetnika, saj je vročanje pravni osebi ali samostojnemu podjetniku urejeno v za to odločitev bistvenem delu enako. V navedeni zadevi je bila (pravilno) opravljena vročitev materi, ki je živela na sedežu družbe in sprejema poštne pošiljke za družbo, če je odsotna njena hčerka, ki je sicer zakonska zastopnica družbe.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - upravičenje do vložitve zahteve - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - prejemnik koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - upravljanje stečajne mase
Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.
ZGD-1 člen 268, 398, 514, 515, 515/4, 522. ZPP člen 202, 202/1.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - ničnost sklepa nadzornega sveta - sosporniška intervencija - sodba na podlagi pripoznave - vstop v pravdo - predlog za obnovo postopka
S spornim sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil pritožnik imenovan za direktorja (poslovodjo) tožene stranke, tožeča stranka pa je bila v času začetka postopka neizbrani kandidat. Nadzorni svet je bil pristojen za sprejetje izpodbijanega sklepa. Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične (kot tudi zadevnega sklepa nadzornega sveta) že po samem zakonu učinkuje proti članom organov vodenja, se neposredno nanaša tudi na imenovanega poslovodjo. Zato ima ta položaj intervenienta na strani tožene oziroma položaj enotnega sospornika (prvi odstavek 202. člena ZPP).
varnostni ukrep odvzema predmetov - senatno sojenje - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Drugi odstavek 498. člena ZKP, po katerem je razpravna sodnica kot predsednica senata odločila o odvzemu predmetov, določa, da poseben sklep o odvzemu predmetov izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Predmetni kazenski postopek je bil končan z oprostilno sodbo s katero je v zadevi razsodil tričlanski senat okrožnega sodišča. Ker gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral glede na to, da razpravni senat več ni zasedal, sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat ne pa predsednica razpravnega senata, ki odloča samo v tistih primerih, ki so določeni v ZKP (peti odstavek 25. člena ZKP).
načela stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost notarskega zapisa - prekinitev stečajnega postopka
Čeprav načeloma lahko sodišče v predhodnem stečajnem postopku odloča tudi o predhodnih vprašanjih, za katera je sicer matičen pravdni postopek, pa to vendarle ni neomejeno. Tu pa bi se kot o predhodnem vprašanju odločalo o veljavnosti (ničnosti) neposredno izvršljivega notarskega zapisa, torej listine, ki predstavlja izvršilni naslov, o tem pa po oceni višjega sodišča ni primerno odločanje kot o predhodnem vprašanju. Gre za močnejše učinkovanje listine, katere veljavnost je zato treba izpodbijati s tožbo, kar je dolžnik tudi storil.
Ob tem pa se lahko izkaže, da je poroštvena izjava dolžnika resnično nična, posledic postopka osebnega stečaja nad dolžnikom pa ne bi bilo mogoče več odpraviti. V tem konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa jih je podalo še višje sodišče, ni mogoče trditi, da bi naj načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.
pravilo ne bis in idem - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Tudi natančna primerjava med ravnanji obdolženca, zajetimi v obeh kaznivih dejanjih, pokaže, da v obravnavanem primeru ne gre za ista izvršitvena ravnanja obdolženca, ki so bila zajeta v opisu izreka pravnomočne sodbe. S procesnega vidika gre torej za dve različni dejanji, ki izhajata iz bistveno različnih dejstev. Tako ne gre za že pravnomočno razsojeno zadevo in sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011851
OZ člen 833, 833/3. ZPP člen 8.
pravna narava pogodbe - distribucijska pogodba - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina - pravica do odpravnine - razlaga prava - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi imelo obravnavano distribucijsko razmerje, ki je mešano, več elementov agencijske kot distribucijske (in s tem prodajne) pogodbe.
Popravek žaljivega besedila ne sme biti sam žaljiv. Očitanje zavarovalniške goljufije ali predpriprave za stečaj predstavlja žaljiv način pisanja, zato odgovornemu uredniku popravka ni bilo treba objaviti.
Pašna skupnost ni pravna oseba temveč ima bodisi naravo skupnosti ali družbe civilnega prava (XXVII. oziroma XXVIII. poglavje Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Kot taka torej ne more biti lastnica premoženja oziroma v pravnem prometu ne more pridobivati pravic in obveznosti, temveč predstavlja zgolj pravni instrument, ki omogoča sodelovanje določenega števila fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih (osebnih) interesov. Načeloma velja, da vstopajo v pravna razmerja s tretjimi osebami vsi člani te skupnosti, ki tudi odgovarjajo za obveznosti (kot dolžniki) oziroma imajo pravico zahtevati izpolnitev obveznosti (kot upniki) solidarno. Zakupna pogodba iz leta 2011 torej v pravno formalnem smislu ni mogla biti sklenjena s Pašno skupnostjo M.,temveč so bili neposredni nosilci pravic in obveznosti iz tega pravnega razmerja vsi njeni člani (tudi tožnik). S prenehanjem Pašne skupnosti M. ni prišlo do prenehanja pogodbene stranke (zakupnika), zato na tej podlagi zakupna pogodba (po samem zakonu) ni mogla prenehati. Ker ta pašna skupnost ni pravna oseba, ob njenem prenehanju tudi ne more imeti pravnih naslednikov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012085
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora
KZ-1 govori o izrečeni kazni in ne o kazni, ki jo obsojenec še mora prestati, ko v 86. členu navaja formalne pogoje za izrek posamezne alternativne izvršitve kazni zapora. Zato pritožbeno razlogovanje, da v primeru, da mora obsojenec prestati kazen, ki je nižja od z zakonom predpisane zgornje meje kazni, ki predstavlja formalni pogoj za eno od oblik izvršitve kazni zapora, določene v 86. členu KZ-1, ni utemeljeno. To izhaja tudi iz pravilne obrazložitve napadenega sklepa (točka 6), ko sodišče prve stopnje poudarja, da je kot izhodiščno potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek izvršitve kazni.
Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.
Tudi če so morebiti zoper obdolženca v fazi predkazenskega ali celo kazenskega postopka odprti drugi postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, se uporabi konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoče izogniti, če so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 54. člena KZ-1.
S prevzemom splošnih pogojev je bila tožeča stranka seznanjena tudi s pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Pravica je zapisana na prvi strani splošnih pogojev ŽZ-Prizma-01/08, na vidnem mestu v 4. členu, ki govori o trajanju zavarovanja. Pritožba nima prav, da bi morala ta pravica biti zapisana tudi v obrazcu ponudbe, v kateri je bil predlagan samo del pogodbene vsebine.