bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - možnost preizkusa sodbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - povrnitev stroškov postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna in nosilna značilnost vseh navedenih pomanjkljivosti pa je, da onemogočajo objektiven preizkus sodbe sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011953
ZKP člen 105, 105/2.
odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja
Slabe premoženjske razmere, na katere se sklicuje pritožnik, pri odločbi o premoženjskopravnih zahtevkih niso odločilne. Še zlasti ne v obravnavanem primeru, ko so bili premoženjskopravni zahtevki po pritožniku pripoznani in ko se po drugih okoliščinah niti ni bilo treba ozirati.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročitev na napačen naslov - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - dokazna ocena - pritožbene novote
Iz spisa, v katerega je pritožbeno sodišče vpogledalo, izhaja, da so bila vsa pisanja od sklepa o izvršbi VL 108134/2016 z dne 24. 10. 2016 naprej prvo toženki poslana in vročena na naslov, ki je od 21. 9. 2016 v poslovni register RS vpisan kot poslovni naslov prvo toženke in sicer T. Navedeno je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, ki določa, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register, zato pritožbeni očitki o pošiljanju pisanj na napačen naslov niso utemeljeni.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nujna delegacija
V skladu z ustaljeno sodno prakso je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu doslej izločeni že vsi sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo, ne predstavlja razloga za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010899
ZPP člen 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme dolžnika - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Plačilo v znesku 50,00 EUR z dne 23. 5. 2014 je bilo poravnano v korist A., d. o. o., ne pa v korist tožnika. Tudi znesek 83,56 EUR je bil poravnan v korist A., d. o.o. in ne v korist tožnika. Vsi navedeni zaključki so dejanske narave, zato so nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi toženec zatrjuje, da je sodišče dejstva v zvezi z zatrjevanimi plačili nepravilno ugotovilo, neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 146, 146/1, 146/2, 172, 172/1, 172/1-3, 172/1-4, 172/1-5. ZPP člen 8, 212.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je trditveno in dokazno breme o tem, da je ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave utemeljen na upniku, ki je ugovor podal. Ta mora izkazati, da je verjetnost uspešnega finančnega prestrukturiranja dolžnika manjša od 50 % da je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, nižja od 50 % oziroma da dolžnik ravna v nasprotju z obveznostmi v postopku prisilne poravnave. Upnik je torej tisti, ki mora navesti konkretne trditve in dokaze v smeri, da so s strani dolžnika predložene listine nepopolne oziroma, da ne odražajo realnega dolžnikovega finančno ekonomskega stanja.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče v postopku z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave v vsakem primeru dolžno naložiti izvedencu, naj ponovno pregleda celotno finančno poslovanje in dokumentacijo dolžnika, ki je bila podlaga za sestavo NFP. Ta preizkus v postopku prisilne poravnave opravi pooblaščeni ocenjevalec podjetja in o pregledu pripravi poročilo v skladu z določili prvega in drugega odstavka 146. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - uveljavljanje pravnega varstva - zatrjevana dejstva - motenje posesti - posestnik - dejanska posest - sporno dejansko vprašanje - imetnik pravice
Zamudna sodba (enako velja za zamudni sklep), s katero sodišče ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, temelji na domnevi, da toženec priznava tožnikove dejanske trditve. Takšna domneva pa je dopustna samo takrat, ko je že iz tožbenih trditev mogoče sklepati, da tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbo zahtevano pravno varstvo. V nasprotnem primeru, ko v tožbi navedena dejstva ne vodijo k zatrjevani pravni posledici, mora sodišče tožniku omogočiti, da v naknadnem roku z dopolnitvijo navedb odpravi nesklepčnost tožbe.
Kdor se je pri izvrševanju dejanske oblasti nad stvarjo drugega dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti, ampak je lahko le imetnik. Vprašljivo je torej, ali je toženka sploh pridobila posest spornih poslovnih prostorov.
Za izdajo zamudnega sklepa zoper toženko (še) niso bili izpolnjeni predpisani zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico najprej pozvati k odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00012278
ZPP člen 78, 86, 87, 87/3, 87/4, 286a, 286a/1, 286b, 335, 335-4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 346, 352, 352/3. ZOdvT člen 35.
odškodninska odgovornost članov uprave - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ravnanje v dobro družbe - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - vesten in pošten gospodarstvenik - obligacija prizadevanja - tvegana naložba - popolna pritožba - podpisnik pooblastila - dovoljena pritožba - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - podpis vlagatelja - zastaranje - sprememba tožbe - splošni poziv za predložitev pripravljalnih vlog - konflikt interesov
V sodni praksi se je za presojo odgovornosti članov organov vodenja oziroma pri razlagi dolžne skrbnosti njihovega ravnanja izoblikovalo in začelo uporabljati pravilo podjetniške presoje (business judgement rule). Bistvo navedenega pravila je, da vsaka podjetniška odločitev, ki se kaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja je namreč mogoče opredeliti kot obligacijsko prizadevanja, zato je treba v tej luči dejstva upoštevati in presojati ex ante, torej v času sprejetih odločitev oziroma v času, ko odločitve, ki bi jih bilo treba sprejeti, uprava ni sprejela.
Dejstvo, da je bil sporni nakup del strategije tožeče stranke ne odvezuje člana organa vodenja, da pred sprejemom odločitve o določeni tvegani naloži ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Toženca sta se sporne naložbe lotila na nerazumen način. V kolikor je bil namreč namen pridobitve delnic S. lastniška konsolidacija in finančna sanacija S., bi morala toženca ali z enkratnim nakupom pridobiti ciljni 75 % lastniški delež ali pa pred izvedbo naložbe zagotoviti izvedljivost lastniške konsolidacije in finančne sanacije, na primer tako, da bi s katerim od pravnih institutov pridobila trdno zavezo akterjev (drugih lastnikov S.). Zgolj z nakupom prvega svežnja lastnih delnic, s katerim je bil pridobljen le 21,6 % lastniški delež, pa cilja lastniške konsolidacije in finančne sanacije, brez zagotovitve, da bo mogoče pridobiti tudi preostali ciljni lastniški delež, ni bilo mogoče razumno pričakovati. Vse navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženca na podlagi informacij, ki so jima bile na voljo, zlasti visoko tveganost naložbe in odvisnost uspeha naložbe od drugih akterjev, nista sprejela pravilne in dovolj skrbne odločitve, ki bi bila razumno najboljša za dobro družbe, kar pa bi kot vestna in poštena gospodarstvenika morala in mogla storiti.
motenje posesti - posestno varstvo - rok za posestno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - ponavljajoče se motilno dejanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
To, ali je bila tožnici plača iz naslova delovne uspešnosti pravilno znižana v skladu z določbami zakona, pravilnika tožene stranke ter pogodbe o zaposlitvi, je sicer pomembno za presojo, ali je sporni denarni zahtevek utemeljen ali ne, ne more pa to biti predmet odločitve. Ker gre za denarno terjatev, glede katere je dopustno direktno sodno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev in odpravo kršitve tožničine pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je torej glede zavrženja tožbe pravilno uporabilo tako 181. člen ZPP, ki predpisuje, kaj je lahko predmet ugotovitvene tožbe, kot tudi 200. člen ZDR-1, ki določa delavčevo uveljavljanje pravic pri delodajalcu in pred sodiščem.