ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 94, 94/3, 96, 96/2.
odpravnina ob upokojitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici vročena 2. 12. 2016, odpoved tožnice, poslana priporočeno po pošti, pa (po navedbah tožnice) 13. 12. 2016, učinkuje odpoved tožene stranke, ki je bila vročena prej.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012904
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149.. ZVZD-1 člen 12, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost
Tožena stranka je kot delodajalec opustila dolžne ukrepe varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1, saj ni poskrbela za ustrezno znanje in usposobljenost tožnika za uporabo stroja in predvsem za odpravo zastoja, do katerega je občasno prihajalo zaradi zagozdenja papirja, to znanje oziroma usposobljenost pa bi lahko preprečilo poškodbo tožnika. Pravilno je ugotovilo, da je ta opustitev v povezavi z odsotnostjo pisnih opozoril na samem stroju privedla do nesreče pri delu in je zato podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo.
Ob upoštevanju povprečne skrbnosti delavca, bi se tožnik moral zavedati, da lahko pride do poškodbe zaradi poseganja v balirni stroj, ki je bil priključen v električno omrežje. Tudi, če je bil tožnik prepričan, da je tekoči trak ustavljen in da je zato odstranjevanje zagozdenega papirja varno, ni v celoti ravnal skladno z dolžno skrbnostjo in je prišlo do škodne posledice tudi zaradi njegovega ravnanja oziroma opustitve. Pritožbeno sodišče ocenjuje tožnikov prispevek k nastanku škode na 30 %, tožene stranke pa v višini 70 %.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. ZPP člen 41, 41/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - solidarna obveznost - več spornih predmetov - več tožbenih zahtevkov - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče se je zmotno sklicevalo na prvi odstavek 20. člena ZST-1, po katerem se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, če zakon ne določa drugače. V konkretni zadevi ne gre za več spornih predmetov, pač pa je sporni predmet en sam, to je terjatev v višini 6.890,62 EUR. Tudi na drugi odstavek 41. člena ZPP se je sodišče sklicevalo napačno, saj v konkretnem primeru ne gre za več zahtevkov, pač pa en zahtevek na plačilo 6.890,62 EUR, česar okoliščina, da tožeča stranka zahtevek vtožuje solidarno od dveh tožencev, ne spremeni.
ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6. Sodni red člen 225, 225/2. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 6, 7.
neizvedba naroka - vsebina poštne pošiljke - vročilnica kot javna listina - ovojnica za vročanje po pošti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokaz s primerjavo teže pisemskih ovojnic - skrben pregled vsebine ovojnice
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa.
Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - možnost preizkusa sodbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - povrnitev stroškov postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna in nosilna značilnost vseh navedenih pomanjkljivosti pa je, da onemogočajo objektiven preizkus sodbe sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev spolne nedotakljivosti osebe - mladoletna oseba - posttravmatska stresna motnja - povrnitev nepremoženjske škode višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - strah
V skladu z določbo 181. člena OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Spolna integriteta, ki je del telesne integritete, je tudi ustavno pravno varovana pravica (po 35. členu URS). Čeprav OZ v navedeni določbi obravnava posledice tovrstnih protipravnih dejanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, s tem ne izključuje zahtevkov za druge vrste nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so zanje izpolnjeni pogoji.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/4, 33/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neveljavnost pogodbe - predpogodba - časovno omejeno učinkovanje - šestmesečni prekluzivni rok - prenehanje predpogodbe - odstop od predpogodbe - prenehanje obveznosti - potrebni izvršilni stroški
Višje sodišče bistva dolžnikovega ugovora ne razume kot poseg v veljavni izvršilni naslov, temveč kot uveljavljanje prenehanja obveznosti plačevanja kupnine zato, ker ni bila izpolnjena obveznost iz predpogodbe, ki je bila v sklenitvi prodajne pogodbe.
V obravnavani zadevi ni sporno, da stranki v roku, ki sta ga določili v predpogodbi, nista sklenili prodajne pogodbe za nakup nepremičnine. Nobena izmed njiju pa tudi ne trdi, da bi zahtevala sklenitev glavne pogodbe v 6-mesečnem prekluzivnem roku. Predpogodba, pa čeprav je sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, po preteku 6-mesečnega roka nima več pravnih učinkov, zato je tudi prenehala obveznost, ne le skleniti prodajno pogodbo, temveč tudi plačila mesečnih obrokov kupnine.
Določitev načina plačila kupnine in neposredne izvršljivosti listine ne spreminja opisane pravne narave predpogodbe in drugačna volja strank iz njene vsebine, niti iz trditev v tem postopku, ne izhaja (tudi stranki sta označeni kot „bodoči prodajalec“ in „bodoči kupec“). Za nasprotno razlago, ki bi vsebinsko lahko pomenila, da je hkrati s predpogodbo sklenjena tudi že pogodba o plačilu kupnine, ni podlage niti v navedbah strank oziroma v vsebini predpogodbe, niti v kakšni materialnopravni zakonski določbi. Zato je s tem, ko je predpogodba zaradi poteka časa prenehala učinkovati, prenehala tudi dolžnikova obveznost, glede katere je bila dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme - pavšalne trditve - prepozne trditve - prodaja nepremičnin
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.
Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.
negatorna tožba solastnika - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - samovoljen poseg v nepremičnino - dograditev objekta - izvrševanje solastninske pravice - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnika za predelavo - soglasje solastnika objekta - balkon - fasada
Gradnja balkona predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado in ploščo hiše, torej za predvideno izdelavo novega dela stavbe, ki spreminja obstoječo rabo in tudi zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe terja soglasje vseh solastnikov skupnih delov. Ker toženec soglasja tožnice za gradnjo balkona ni imel, njegov poseg pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
premoženje agrarne skupnosti - podržavljanje premoženja - podržavljenje na podlagi zakona - imetnik stvarne pravice
Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna.
V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo.
Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).