ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/5, 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4. ZBPP člen 14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje nepopolne vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - materialni položaj
Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZKP člen 495, 495/1.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - predlagalni nepravdni postopek - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - utemeljen razlog
Sodišče prične postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe, pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - izpodbijanje terjatev drugega upnika - razdelitveni narok
Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
predlog za taksno oprostitev - nastanek taksne obveznosti za tožbo - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - vročitev plačilnega naloga - osebna vročitev - fikcija vročitve - prejem plačilnega naloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Taksna oprostitev je lahko podana z vlogo že ob nastanku taksne obveznosti (v obravnavanem primeru ob vložiti pritožbe). Če takrat ni plačana, kot je primer v obravnavani zadevi, pa stranka lahko zaprosi za taksno oprostitev tudi po prejemu plačilnega naloga, vendar najkasneje do poteka 15-dnevnega roka, v katerem mora na podlagi izdanega plačilnega naloga sicer plačati dolžno sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00010745
ZST-1 člen 34. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
delitev solastnine - stroški parcelacije solastne nepremičnine - nagrada in stroški za izvedensko delo - dogovor o delitvi stroškov - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - sodna taksa za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Sodišče je razdelilo priglašene in priznane stroške izvedene institucije v skladu z dogovorom, kot so ga udeleženci postopka sklenili na naroku. Ker založeni predujmi niso zadoščali za pokritje stroškov, je sodišče s sklepoma udeležence pozvalo na doplačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011289
OZ člen 190, 766, 769, 769/2. ZPP člen 100, 100/1, 161, 347, 347/2, 355, 355/1.
pogodba o naročilu - odmik od naročila in navodil - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - neupravičena obogatitev - smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - pritožbena obravnava
Veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo in postanejo stranke postopka, pri čemer ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila - procesna predpostavka za odločanje - spremenjene okoliščine
Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - navedba podatka o emšu - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju sodišču posredovala EMŠO obeh otrok in ker je bilo dano tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, bi lahko sodišče prve stopnje relevantne podatke, za katere bi ocenilo, da z njimi ne razpolaga, pridobilo že na podlagi posredovanih podatkov. Predlagateljičina opustitev navedbe davčnih številk in državljanstva za oba otroka tako ne onemogoča vsebinskega odločanja o njenem predlogu.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - nastanek taksne obveznosti - predlog stranke za taksno oprostitev - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - prosti preudarek
ZSVarPre v 33. členu določa, da se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost in da organ o omenjeni pravici odloča po prostem preudarku.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pooblastilo za zastopanje - podelitev pooblastila odvetniku za zastopanje - pooblastilo stečajnega upravitelja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka
Ker se tožnik neopravičeno ni odzval vabilu na zaslišanje na narok, je sodišče prve stopnje utemeljeno domnevalo, da ne želi biti zaslišan ter zato zaslišalo le toženko. Prav tako ni bilo ovire, da na tem naroku glavno obravnavo konča ter o zadevi odloči, ne da bi zaslišalo tožnika. Ko tega ni storilo in je zaradi nadaljevanja dokaznega postopka razpisalo nov narok za glavno obravnavo, tožnika tudi ni bilo dolžno ponovno vabiti na zaslišanje, saj je še vedno upravičeno domnevalo, da pravice do zaslišanja ne želi izkoristiti. Ta domneva pa je odpadla, ko se je tožnik razpisanega naroka udeležil in izrazil željo po zaslišanju. V tej situaciji sodišče prve stopnje zavrnitve zaslišanja ni smelo utemeljiti zgolj z izostankom tožnika s prejšnjega naroka, temveč bi lahko njegov predlog zavrnilo le, če zaslišanja na naroku ne bi bilo mogoče izvesti ter bi bilo potrebno zanj razpisati dodatni narok, oziroma če zaslišanje glede na fazo postopka ne bi bilo več aktualno. ZPP namreč ne določa, da sodišče stranke, ki se ni odzvala vabilu na zaslišanje, ne sme zaslišati na naslednjem naroku, prav tako ne določa, da stranka z neopravičenim izostankom z naroka pravico biti zaslišana izgubi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - pravni standard
V skladu z določbo prvega odstavka 116. člena ZPP je sodišče ugotavljalo vsebino standarda "upravičenega razloga" za zamudo in zaključilo, da slednji ni podan.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - nove okoliščine - razlogi za sum - utemeljenost suma - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Nove okoliščine kot pogoj za dvom v že znane ugotovitve sodišča v zvezi z razlogi za sum ali utemeljenost suma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010774
ZKP člen 83. ZPrCP člen 107, 107-9.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - pravica odrediti strokovni pregled
Ni mogoče soglašati z navedbami obrambe, ki je predlagala izločitev dokazov, ker bi le-ti naj bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe državnega tožilca, ki bi naj odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, za kar ni imel pooblastila v zakonu.
izvedensko mnenje - nagrada - sodni izvedenec - strokovnjak s področja
Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (2. odstavek 245. člena ZPP). Ker je po sodni praksi in pravni teoriji določba 2. odstavka 254. člena ZPP le instrukcijske narave, lahko izvedensko delo opravi tudi strokovnjak določenega področja, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Tudi v tem primeru pa je na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade.
Po sodni praksi je pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca, ki ni sodni izvedenec, mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/4, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
izvršba na nepremičnine - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - datum določitve cene - dan cenitve - dopolnitev mnenja - tržna cena - podatki gurs - prodaja dela nepremičnine - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - najugodnejša ugotovljena vrednost
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da kot dan cenitve ni mišljen dan, ko je napravljena prva cenitev, temveč dan, ko so izčrpane možnosti glede dopolnjevanja poročila. Tako stališče bi pomenilo, da bi vsaka morebitna sprememba v stanju nepremičnine ali na nepremičninskem trgu privedla do spremembe ugotovljene vrednosti oziroma do potrebe po izdelavi nove cenitve, kar bi pripeljalo do tega, da bi bilo postopek ugotavljanja vrednosti nepremičnine težko zaključiti oziroma bi lahko trajal nesorazmerno dolgo, odprlo pa bi tudi možnosti za zlorabe in zavlačevanje postopka. To bi bilo v izrecnem nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka ter z načelom uravnoteženega varstva interesov upnika in dolžnika. Seveda to ne pomeni, da je institut podajanja pripomb na cenitev sam sebi v namen in da s pripombami, kadar so utemeljene, stranka ne more vplivati na ugotovljeno vrednost nepremičnin. Pripombe so namreč namenjene kritični oceni že izdelane cenitve in tudi v primeru kasnejših prilagoditev zaradi upoštevanja pripomb se kot dan ugotovitve vrednosti nepremičnine še vedno šteje dan, ko je izdelana cenitev, in ne dan, ko cenilec zadnjič odgovori na podane pripombe strank.
V konkretni zadevi je bila torej cenitev izdelana 10. 10. 2016, zato cenilka pri njeni izdelavi ni mogla upoštevati podatkov polletnega poročila GURS za leto 2016, ki so bili objavljeni 14. 10. 2016 in na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi.
Skupna ugotovitev vrednosti nepremičnin je v predmetni zadevi nepopolna, saj ne upošteva, da je treba ugotoviti vrednost vsake ocenjevane nepremičnine posebej kot samostojne enote v pravnem prometu. Če se pri cenitvi namreč pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali po skupinah delov možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost.
zavrženje revizije - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).