razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - izpodbijanje terjatev drugega upnika - razdelitveni narok
Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZKP člen 495, 495/1.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - predlagalni nepravdni postopek - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - utemeljen razlog
Sodišče prične postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe, pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/5, 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4. ZBPP člen 14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje nepopolne vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - materialni položaj
Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - nastanek taksne obveznosti - predlog stranke za taksno oprostitev - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - navedba podatka o emšu - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju sodišču posredovala EMŠO obeh otrok in ker je bilo dano tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, bi lahko sodišče prve stopnje relevantne podatke, za katere bi ocenilo, da z njimi ne razpolaga, pridobilo že na podlagi posredovanih podatkov. Predlagateljičina opustitev navedbe davčnih številk in državljanstva za oba otroka tako ne onemogoča vsebinskega odločanja o njenem predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011289
OZ člen 190, 766, 769, 769/2. ZPP člen 100, 100/1, 161, 347, 347/2, 355, 355/1.
pogodba o naročilu - odmik od naročila in navodil - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - neupravičena obogatitev - smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - pritožbena obravnava
Veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo in postanejo stranke postopka, pri čemer ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila - procesna predpostavka za odločanje - spremenjene okoliščine
Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.
predlog za taksno oprostitev - nastanek taksne obveznosti za tožbo - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - vročitev plačilnega naloga - osebna vročitev - fikcija vročitve - prejem plačilnega naloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Taksna oprostitev je lahko podana z vlogo že ob nastanku taksne obveznosti (v obravnavanem primeru ob vložiti pritožbe). Če takrat ni plačana, kot je primer v obravnavani zadevi, pa stranka lahko zaprosi za taksno oprostitev tudi po prejemu plačilnega naloga, vendar najkasneje do poteka 15-dnevnega roka, v katerem mora na podlagi izdanega plačilnega naloga sicer plačati dolžno sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00010745
ZST-1 člen 34. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
delitev solastnine - stroški parcelacije solastne nepremičnine - nagrada in stroški za izvedensko delo - dogovor o delitvi stroškov - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - sodna taksa za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Sodišče je razdelilo priglašene in priznane stroške izvedene institucije v skladu z dogovorom, kot so ga udeleženci postopka sklenili na naroku. Ker založeni predujmi niso zadoščali za pokritje stroškov, je sodišče s sklepoma udeležence pozvalo na doplačilo.
plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev - plačilo stroškov varovanja - odpust dolga - odpoved terjatvi - nagibi za sklenitev pogodbe
Kakšen je bil skupni namen strank, je razvidno iz samega Dogovora o plačilu. V 1. odstavku 3. člena se je tožeča stranka zavezala, da bo od 1. 1. 2013 naprej opravljala le še storitve obratovanja, ne pa tudi storitev varovanja. Stranki sta očitno imeli pred očmi še nekaj drugega, in sicer to, da tožeča stranka ne bo več mogla zahtevati plačila stroškov varovanja. To je bilo namreč dogovorjeno v 2. odstavku 2. člena Dogovora o plačilu. Dogovorjeno je bilo, da če pride tožena stranka v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 1. člena Dogovora o plačilu, da bo morala plačati še stroške varovanja za januar 2013 in februar 2013. Če je izpolnila svoje obveznosti glede obveznosti iz 1. člena Dogovora o plačilu, pa je bila torej za naprej prosta vsake obveznosti povrnitve stroškov varovanja.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011997
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 153, 153/2, 153/3, 167, 167/4, 167/5, 171, 171/1, 174, 174/2, 179, 189.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - renta
Tožnik je kot zaposleni pri toženi stranki opravljal delo menjave strešne kritine in pri sestopu padel s transportne lestve v globino približno štiri metre. Uporaba transportne lestve pri toženi stranki je bila ustaljena in običajna za prevoz ne le materiala, ampak tudi delavcev. Od tožnika ni bilo mogoče življenjsko pričakovati, da bo v nasprotju z ustaljenim načinom dela za sestop s strehe uporabljal navadno lestev, pa čeprav mu je bila ta sicer na voljo. Glede na to, da je tožena stranka vedela za nepravilnosti pri opravljanju dela, bi morala poskrbeti za ustrezen nadzor ali pa za sprejem drugih ukrepov, s katerimi bi bodisi preprečila bodisi sankcionirala nepravilno opravljanje dela. Gola prepoved nepravilne uporabe transportne lestve in neuporabe varnostnih pripomočkov ne more imeti za posledico 50 % soprispevka tožnika k nastanku škode, zlasti ne ob dejstvu, da so na tak način ravnali vsi zaposleni delavci. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča tožnik k nastanku škode prispeval zgolj v obsegu 10 %.
Pri presoji odškodnine iz naslova izpada dohodka v obliki denarne rente je odločilno, kakšno delo je oškodovanec opravljal tedaj, ko mu je škodni dogodek povzročil invalidnost, kakšno delo bi po normalnem teku stvari opravljal tudi v bodoče in kolikšna je razlika med prejemki, ki bi jih ob opravljanju navedenega dela prejemal. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da bi bil tožnikov rentni zahtevek utemeljen, če bi dokazal, da je njegova brezposelnost posledica zdravstvenega stanja in s tem škodnega dogodka. Obstoj oziroma neobstoj tožnikovih prizadevanj, da najde zaposlitev bi bilo mogoče upoštevati zgolj pri presoji višine rente zaradi obveznosti oškodovanca, da zmanjša škodo (prvi odstavek 171. člena OZ). Sodišče prve stopnje bi tako moralo izhajati iz stališča, da je tožnik do odškodnine za izpad dohodka v obliki rente v enkratnem znesku upravičen, če bi po normalnem teku stvari, tj. če do škodnega dogodka ne bi prišlo, zaposlitev še imel.
pomanjkljiva trditvena podlaga - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - plačilo računa - ugovor zoper izstavljen račun - delno plačilo - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Odločitev o zavrnitvi dela zahtevka temelji na ugotovitvah, da zneski po računih za obdobje pred novembrom 2015 bistveno odstopajo od zneskov za kasnejše obdobje in da tožnik ni pojasnil, kakšno je bilo dejansko stanje porabljene energije pred in po obdobju, v katerem je opravil poračun stroškov za porabo električne energije, kako je prišel do izračuna predvidene mesečne porabe v posameznem mesecu in kolikšen del stroškov je toženec že poravnal. Glede treh računov tako tožnik ni ponudil trditev, ki bi omogočale preizkus pravilnosti izračuna.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebna vročitev - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vročanje
Tožnik vročilnice odločbe z dne 24. 1. 2017 ni podpisal 25. 1. 2017. Ker se po 1. odstavku 87. člena ZUP odločbe, pri katerih od vročitve začne teči rok, vročajo osebno naslovniku, vročitev odločbe z dne 24. 1. 2017 tožniku ni pravilna. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotavljalo, kdaj jo je dejansko prejel. Na podlagi 98. člena ZUP se, če pri vročitvi dokumenta pride do pomote, šteje, da je vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik dokument dejansko dobil.
ZIL-1 člen 47, 47/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 4. ZPP člen 229, 229/2.
znamka - varstvo znamke - nelojalno ravnanje - nelojalno ravnanje tožene stranke - prepoved ravnanja - blagovna znamka - neregistriran znak - prepoved uporabe znaka - prepoved uporabe znamke
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da se v okviru varstva pravic, ki jih daje znamka, ne more zahtevati prepovedi ravnanj, ki merijo na prevzemanje naročnikov revij s strani tožene stranke, in podobne marketinške prijeme tožene stranke. Tožeča stranka je zahtevala prepoved uporabe znakov ali znamk, ki jih je uporabljala prva toženka, in ne prepovedi takšnih, po njenih trditvah nelojalnih ravnanj. Z znamko se namreč varuje zgolj uporaba določenega znaka (prvi odstavek 47. člena ZIL-1). Varstvo se ne razteza še na grafično oblikovanje naslovnice revij ali na grafično in vsebinsko oblikovanje revij kot celote.
Tožeča stranka je svoje obveznosti, tj. plačilo po študijskem programu za toženo stranko plačala, tožena stranka pa študija vse do konca sodnega postopka ni zaključila. Glede na to, da je tožena stranka pri tožeči stranki prosila za podaljšanje roka za dokončanje študija, ji je bilo jasno, da mora študij končati, in ker ga ni, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je tožeča stranka plačala za toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je namreč v napadeni sodbi pri tem, ko je ugotavljalo, ali je bil obsojeni objektivno zmožen poravnati s pogojno obsodbo naložen mu dodatni pogoj, zapisalo, da se obsojeni ukvarja s pridobitno dejavnostjo, in sicer poučuje klavir, ki mu prinaša zaslužek, kar pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj je obsojeni v pritožbi konkretno pojasnil, da gre za poučevanje hčerke, ki mu ne prinaša zaslužka, kar je tudi podkrepil z dokazili, razen tega ni samozaposlen, kot to navaja sodišče prve stopnje, saj je izbrisan iz Odvetniške zbornice Slovenije dne 18. 5. 2015, pritožbi pa je tudi priložil potrdilo Upravne enote Maribor, da ni lastnik nobenega motornega vozila, kar kaže na to, da so tudi zaključki sodišča prve stopnje o lastništvu vozil obsojenega zmotni.