Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil toženec odsoten do 12. 3. 2017 oziroma 13. 3. 2017 ter da tožbe dne 24. 2. 2017 ni prejel, ne vpliva na zaključek o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor. Pritožbeno namreč ni sporno, da je bilo pisanje po poteku roka za dvig puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke dne 27. 2. 2017. Glede na navedeno pritožbene trditve, da tožena stranka zaradi odsotnosti o poštni pošiljki ni bila obveščena, na presojo pravilnosti vročitve ne morejo vplivati, saj se je tožena stranka imela možnost s tožbo seznaniti, ker ji je bila puščena v hišnem nabiralniku. Pritožbeno sodišče zato glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku dne 9. 2. 2017, sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP s fikcijo vročitve na dan 24. 2. 2017.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - plačilo obrokov leasinga - vrednost vozila - dokazovanje - izvedenec
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica povzetim toženčevim pravno relevantnim navedbam ni konkretizirano ter obrazloženo ugovarjala in tudi ni ponudila dokazov, ki bi ovrgli toženčeve trditve, češ da si ni prizadevala za čim hitrejšo prodajo po najvišji možni ceni, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko od toženčevih obveznostih ni odštelo zneska 3.000,00 EUR, ki naj bi ga tožnica dosegla s prodajo vozila, ampak znesek realne tržne vrednosti vozila, ki ga je izračunal izvedenec. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča iz istih razlogov pri izračunu toženčevih preostalih obveznosti po odpovedani pogodbi o finančnem leasingu treba slediti tudi toženčevim prizadejanjem za upoštevanje tržne vrednosti spornega vozila iz leta 2008, ki znaša 10.900,00 EUR, in ne tiste iz leta 2009 v višini 9.200,00 EUR, kot je to, po prepričanju pritožbenega sodišča, zmotno storilo sodišče prve stopnje.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravdna stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka že pred pretekom trimesečnega zakonskega roka. Drugi odstavek 210. člena ZPP določa (le), da preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. Iz te določbe ne izhaja, da pravdna stranka pred tem časovnim obdobjem ne sme predlagati nadaljevanja postopka, kot je to določal prejšnji ZPP-76.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011891
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. SPZ člen 48. OZ člen 131, 190.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povračilni zahtevek - neupravičena pridobitev - odškodninska podlaga - povrnitev škode - vzrok selitve - selitev stranke - arbitrarnost - pravno relevantna dejstva - opredelitev do odločilnih dejstev - dokazna ocena - obrazloženost sodbe - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe - dvom v nepristranost sodnika - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Sodna odločba mora biti utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno (8. člen ZPP). Če ne vsebuje ugotovitev o zatrjevanih pravno relevantnih dejstvih in odgovorov na relevantne trditve strank, je sodba arbitrarna.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
Ko se upravitelj izjavlja o prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah, mora skladno s 6. in 7. točko četrtega odstavka 61. člena v zvezi s 303. členom ZFPPIPP določno navesti, za kateri del terjatve prereka ločitveno pravico ter opisati dejstva, iz katerih izhaja, da prerekana ločitvena pravica ne obstaja. Iz izjave upraviteljice pa ne izhaja, katere so terjatve v znesku 4.686,72 EUR, ki jim je prerekala status zavarovane terjatve. V izpodbijanem sklepu pa je izostala tudi odločitev sodišča o napotitvi na drug postopek zaradi uveljavljanja obstoja ali neobstoja ločitvene pravice, prav tako pa ni jasna njena opredelitev do terjatve v znesku 15.010,54 EUR.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 108, 335, 335-4, 343, 343/1, 343/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse z dne 8. 12. 2017 vročen prvo tožeči stranki s fikcijo vročitve 6. 1. 2018. Tožeča stranka pa ni v naloženem 8-dnevnem roku dopolnila predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Pritožba je podpisana le po prvo tožeči stranki (opremljena z njenim žigom in podpisom zakonitega zastopnika, ki ni drugo tožeča stranka). Ni pa pritožba podpisana s strani drugo tožeče stranke. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato sodišče druge stopnje ni bilo dolžno vročati pritožbe drugo tožeči stranki v podpis.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kazenska evidenca - rok za izbris obsodbe - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, predlogu za odpust obveznosti ni mogoče ugoditi.
vloga, sposobna za obravnavanje - poziv sodišča prekluzivni rok - fiksni rok - poprava in dopolnitev tožbe - pasivnost stranke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - prepozna dopolnitev tožbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožničino nepopolno tožbo, ki je tudi v dodatnem roku ni ustrezno popravila, zavrglo. Tožba ni bila sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči. Tega tožnica tudi ne more sanirati v pritožbi, saj je bil pozivni rok fiksno določen, tožnica pa tudi ni zaprosila za njegovo podaljšanje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pritožbene novote - rok za plačilo sodne takse
Tožena stranka je šele v pritožbenem postopku uveljavljala, da odloženi rok plačila sovpada ravno z mesecem aprilom 2018, ko je v gradbeništvu zaradi slabših vremenskih razmer zmanjšan obseg dela in je s tem tudi plačilna sposobnost tožene stranke še bolj zmanjšana. Navedenih dejstev pa tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla oziroma ni opozorila, da je v tem spomladanskem času po njeni oceni zmanjšan obseg dela.
ZDZdr člen 8, 39, 66, 67, 67/3. URS člen 19, 35, 51.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v ustavne pravice posameznika - izjemni primer - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nujnost in sorazmernost ukrepa - pravnomočnost izpodbijane odločitve - učinek pravnomočnega sklepa - vročanje udeležencem postopka
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode, pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi zagovornice. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011912
ZKP člen 129a, 129a/3.
zapor ob koncu tedna - zavrženje predloga
Ker so razlogi, ki jih navaja zagovornik, torej že bili predmet presoje tako prvostopnega kot drugostopnega sodišča, ko je to obravnavalo prvi predlog zagovornika za prestajanje kazni zapora obsojenca z zaporom ob koncu tedna, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ponovno navajanje istih razlogov kaže, da so ti razlogi očitno neutemeljeni, glede na to, da zagovornik s prvim predlogom ni uspel.
Tožnica je umaknila tožbo, ker za pravdo ni več imela pravnega interesa, prav tako niti ni bilo sporno, da prvo toženka ni izpolnila tožbenega zahtevka, ki se glasi na nedopustnost izvršbe. V takšnem primeru pa v zakonu ni podlage, da bi morala prvo toženka tožnici povrniti pravdne stroške.
Sklenitev aneksa dne 13. 4. 2010 glede na prvotno sklenjeno pogodbo dne 13. 1. 2004 kljub zavezi najemojemalke, torej obtožene pravne osebe, katere prokurist je bil v času storitve očitanega kaznivega dejanja prvoobtoženi B. G., ne predstavlja v zadostni meri potrebne konkretizacije ravnanja obeh obtoženih do take mere, da bi jima bilo mogoče očitati preslepitev, zaradi česar naj bi družbi T. d.o.o. bilo še naprej dopuščeno uporabljati iste najete poslovne prostore po prej navedeni pogodbi in aneksih. Za očitek preslepitve bi moral namen biti razviden iz samega opisa obtožnega akta s takšnimi tipičnimi ravnanji pogodbenih strank, ki zaradi svojstvenih - posebnih okoliščin omogočajo zaključek na obstoj preslepitve, ne zadošča pa le abstraktna navedba o obstoju preslepitvenega namena in (ne)spoštovanja pogodbenih določil in zaveze o poravnavi zapadlih pogodbenih obveznosti, kot to izhaja iz opisa obtožnega akta oziroma izreka izpodbijane sodbe.
neupravičena obogatitev - judikatne terjatve - dvakrat plačan dolg - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov
Po prvem odstavku 190. člena OZ je tisti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala povrnitev denarnih zneskov, do katerih je bila slednja upravičena na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Pravni temelj torej v konkretnem primeru obstaja, zato predpostavke iz 190. člena OZ za ugoditev zahtevku niso izpolnjene. Nepomembno pri tem je, ali pravni temelj predstavlja sklep o izvršbi, izdan po vloženem predlogu na podlagi verodostojne listine, ker mu dolžnik ni ugovarjal, ali sodba, izdana v pravdnem postopku. OZ za razlikovanje namreč ne daje podlage.