ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - dogovor o nadomestni izpolnitvi - življenje v družinski skupnosti
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost, bodisi zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Razlog je lahko nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Obstoj zunajzakonske skupnosti niti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema
zamudna sodba - poslovni razlog - fikcija vročitve - sodna razveza - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V zvezi s sporno vročitvijo, ki jo je opravil vročevalec - poštni uslužbenec, tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, čeprav bi bilo le z morebitnim zaslišanjem vročevalca (po predhodnih poizvedbah na pošti) mogoče preveriti, kako je potekala vročitev sporne pošiljke in ali in kje je bilo puščeno obvestilo. Zato ob pomanjkanju ustreznih dokaznih predlogov glede na podatke v spisu ni utemeljenega razloga za dvom v pravilnost vročitve, ki jo potrjujejo podatki in zapisi vročevalca na vrnjeni sodni pošiljki.
Sodišče prve stopnje je za resnična štelo zlasti naslednja odločilna dejstva: da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožena stranka potrebuje trenerja, zaposlenega za delovni čas 40 ur tedensko; da tožena stranka nima več finančnih težav, zaradi katerih bi morala kršiti stroške (kot je navedeno v izpodbijani odpovedi), saj ima najboljše finančne rezultate v zadnjih letih,... Na podlagi teh dejstev, ki izhajajo iz navedb v tožbi, ki se štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da utemeljen poslovni razlog - niti ekonomski niti organizacijski - ni izkazan in da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26.
notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - pogojna terjatev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve je v konkretni zadevi vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini pravzaprav bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj - neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ, da ima notarski zapis za takšno terjatev lastnost izvršilnega naslova.
Iz povzetka ocenjevalnega poročila ne izhaja, da bi sodni cenilec upošteval predpostavko prisilne prodaje. Ravno do takšne prodaje vodi obravnavani izvršilni postopek. Zato povzetek ocenjevalnega poročila ni realen izkaz ocene vrednosti in dolžnik ni izkazal, da predlagana nepremičnina, v naravi restavracija zadošča za poplačilo terjatve.
Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.
Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.
Če bi bil (edini) pravni naslov za izplačilo pravnomočna sodba, ki bi bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, bi pravni naslov odpadel in tožničin kondikcijski zahtevek bi bil utemeljen. Tako pa temelj za izplačilo spornega zneska ni bila sodba, pač pa sklenjeni sporazum. Ta je veljaven, ni nedopusten, ni brez podlage, ni niti ničen niti razveljavljen.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Po obrazloženem so pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je predlagateljem s predložitvijo pisnega soglasja z dne 10. 7. 1996 uspelo dokazati dogovor, da se deli podstrešja preuredijo v posamezne dele stavbe v lasti M. M. in Č. A. in da je bil nasprotni udeleženec s tem seznanjen in je tudi sam izjavil voljo za tako adaptacijo podstrešja. Ob teh neizpodbitnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznih delov stavbe 20 do 27 po 20. členu ZVEtL-1. Bo pa nasprotni udeleženec še lahko uveljavljal svoje pravice. Zaradi odločanja na podlagi domnev, dokaznih pravil in verjetnosti odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna. O sporih v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih delih stavbe se lahko še po pravnomočnosti odločbe v postopku po ZVEtL ponovno odloča. To izrecno predpisuje 35. člen ZVEtL-1.
sklep o dedovanju - zapuščina - obseg zapuščine - naknadno najdeno premoženje - uveljavljanje pravic v pravdi
Za premoženje, glede katerega napoteni dediči niso uveljavljali svojih pravic v pravdi (oziroma za katerega v pravdi, na katere so bili napoteni, ni bilo ugotovljeno drugače), v času izdaje sklepa ni moč šteti, da sodi v zapuščino. Vse to pa velja tudi za premoženje, za katerega pritožnica (neutemeljeno) navaja, da naj bi izostalo iz ugotovljenega obsega naknadno najdenega premoženja (zapuščine) v izpodbijanem sklepu.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 108, 335, 335-4, 343, 343/1, 343/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse z dne 8. 12. 2017 vročen prvo tožeči stranki s fikcijo vročitve 6. 1. 2018. Tožeča stranka pa ni v naloženem 8-dnevnem roku dopolnila predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Pritožba je podpisana le po prvo tožeči stranki (opremljena z njenim žigom in podpisom zakonitega zastopnika, ki ni drugo tožeča stranka). Ni pa pritožba podpisana s strani drugo tožeče stranke. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato sodišče druge stopnje ni bilo dolžno vročati pritožbe drugo tožeči stranki v podpis.
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega oglaševanja na panojih podano z namenom, da bo naročeno tudi plačano.
V obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih je sodišče prve stopnje tako pravilno pojasnilo, potem ko je o njih pravilno odločilo, da je dolžan obdolženec, ki je za neizplačilo zneskov na dan zapadlosti odgovoren, te oškodovancem, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti, povrniti. Obdolženec je krivdo po obtožbi priznal, iz izreka sodbe pa je razvidno, da je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor družbe E. d.o.o. in njena dejansko poslovodeča oseba ter da zavestno ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov in je prikrajšal delavce za pravice, ki jim pripadajo, ko jim ni plačal plač oziroma dela plač, nadomestila plač, regresa, socialnih prispevkov in sorazmernega dela regresa. Zato ne drži pritožbena trditev, da z navedeno družbo ni bil povezan in da škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil, oškodovancem ni dolžan povrniti. Odločitev v sodbi, da je to dolžan storiti nerazdelno z družbo E. d.o.o. - v stečaju, nikakor ni v njegovo škodo, temveč v korist, saj lahko oškodovanci, čeprav je storilec kaznivega dejanja, dolgovano terjajo ne le od njega, temveč tudi od navedene gospodarske družbe. Pritožbena graja zagovornikovega ravnanja, ko je vložil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, je neutemeljena, saj je to pričakovan odziv zagovornika, pri čemer je okoliščino, da je bila ta sploh potrebna, povzročil obdolženec sam. Pripor je bil namreč zoper njega odrejen zato, ker se ni odzival na vabila sodišča, kar je bil dolžan storiti.
zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe, ker ni bila vložena po pooblaščencu, ki ima opravljen PDI - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje v pritožbenem postopku
Zakonska zahteva glede tega, da ima v pritožbenem postopku pooblaščenec pravniški državni izpit, ne vključuje tudi zahteve, da dokazilo priloži pritožbi, ker bo sicer pritožba zavržena. Tega posebej ne zapoveduje niti določba 89. člena ZPP, niti niso stranke v pravnem pouku izpodbijane sodbe na to obveznost posebej opozorjene. S tem, ko je sodišče pritožbo pooblaščenke zavrglo, ne da bi stranki pred tem omogočilo odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, ji je onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP
stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki - prosti preudarek - omejitev stikov - prepoved stikov
Pravilna je ocena, da tožba za prekinitev stikov med mladoletnima otrokoma pravdnih strank in njuno materjo ter za njuno predodelitev očetu, ki je pravnomočno zavrnjena, ni bila v korist otrok, zato ni ovire, da bi se po prostem preudarku upošteval tudi uspeh v postopku. Toženki je namreč tožnik povzročil povsem nepotrebne stroške s postopkom.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1. ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - stalno prebivališče tujca - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - nepoznavanje prava - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pritožba državnega tožilca - pravica do pritožbe - adhezijski postopek
ZKP državnemu tožilcu ne daje aktivne legitimacije v adhezijskem postopku, zaradi česar ni upravičen niti izpodbijati odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, razen če bi dejansko šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega dostavka 371. člena ZKP, za katero pa je bilo v konkretni kazenski zadevi ugotovljeno, da je zgolj navidezna in da državna tožilka odločbo o premoženjskopravnem zahtevku dejansko izpodbija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.