ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili kaznivo dejanje z elementi pridobivanje protipravne premoženjske koristi, torej kaznivo dejanje z elementi kaznivih dejanj proti premoženju. Pravilno je tudi ugotovilo, da do poteka preizkusnega obdobja še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Zato je predlog za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo.
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP je odločilno le, ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ali je obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja že izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Morda vložena zahteva za varstvo zakonitosti zato na odločitev ne more vplivati.
sklep o dedovanju - zapuščina - obseg zapuščine - naknadno najdeno premoženje - uveljavljanje pravic v pravdi
Za premoženje, glede katerega napoteni dediči niso uveljavljali svojih pravic v pravdi (oziroma za katerega v pravdi, na katere so bili napoteni, ni bilo ugotovljeno drugače), v času izdaje sklepa ni moč šteti, da sodi v zapuščino. Vse to pa velja tudi za premoženje, za katerega pritožnica (neutemeljeno) navaja, da naj bi izostalo iz ugotovljenega obsega naknadno najdenega premoženja (zapuščine) v izpodbijanem sklepu.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 153, 153/1, 153/2, 221d, 221d/1, 221d/3.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravice - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno, da nosilec sicer izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega mejo upravičenja, pri čemer za protipravnost zadošča že okoliščina, da je storilčevo ravnanje v nasprotju z namenom (naravo) pravice.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26.
notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - pogojna terjatev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve je v konkretni zadevi vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini pravzaprav bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj - neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ, da ima notarski zapis za takšno terjatev lastnost izvršilnega naslova.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
Ker tožeča stranka ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena o nasprotnem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zato kreditna pogodba z dne 26. 3. 2009 le nadomestila stare kredite, stari krediti, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, so bili sicer že pred tem zavarovani z menicami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavno pravico na prilivih in na bodočih terjatvah, toda zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičninah je tožeča stranka pridobila šele s pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 26. 3. 2009 ter z notarskim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 3. 2009 in gre za ustanovitev novih zavarovanj, ki so tožeči stranki zagotovila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve, tako da se je položaj tožeče stranke kot upnice s pridobitvijo navedenega zavarovanja izboljšal, s tem pa je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, saj se domneva, da je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo to dejanje opravljeno (2. točka prvega odstavka 272. čl. ZFPPIPP) in sodišče zaključuje, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti (prva točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Pritožba sama potrdi, da so ji bili na razpolago vsi aktualni podatki o finančnem stanju tožene stranke v času sklepanja spornih poslov in tudi podatki, ki so bili nato povzeti v letno poročilo tožene stranke za leto 2008. Tako kot je revizor, ki je revidiral računovodske izkaze tožene stranke za leto 2008 prepoznal, da ti na izkazujejo resnične in poštene slike finančnega stanja gospodarske družbe na dan 31. 12. 2008 in da bi ob pravilnem upoštevanju aktivnih časovnih razmejitev družba izkazovala izgubo v višini 1,341.690,00 EUR (listina B 24 v spisu) in kot je prezadolženost prepoznal izvedenec, vsi pa so po zatrjevanju pritožbe, razpolagali z aktualnimi finančnimi podatki iz leta 2008, pri čemer izdelava revizorjeva mnenja v avgustu 2008 in izvedenskega mnenja v letu 2017 v ničemer ne vpliva na oceno finančnega stanja v marcu 2009, bi to morala prepoznati tudi tožeča stranka, ki je enak strokovnjak ali celo večji za finančne posle kot sta revizor in izvedenec finančne stroke.
ZPP člen 12, 143, 143/3. Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1.
evropski plačilni nalog - spor majhne vrednosti - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - vročanje naslovniku v tujini - dejansko bivanje naslovnika - dejanski naslov bivanja - poizvedbe sodišča - dokazna sredstva - procesna aktivnost sodišča - dopolnitev tožbe - vpis v register stalnega prebivalstva - neznano bivališče - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo preveriti, kakšen je naslov tožencev. Navedba naslova, ki ga ima oseba prijavljenega v registru prebivalstva, namreč zadostuje, da tožba glede navedbe naslova toženca šteje za popolno, tako da je sodišče ne more zavreči. Ob tem ko tožnik izkazuje določeno aktivnost/skrbnost v smeri pridobitve/iskanja naslovov tožencev preko Ambasade RS v Berlinu, bi moralo torej sodišče prve stopnje pri pristojnem registracijskem organu v Republiki Nemčiji preveriti naslov tožencev, saj ima v skladu s 44. členom nemškega Zveznega zakona o registraciji prebivalstva (Bundesmeldegesetz - BMG) tudi tuj javni organ poleg tuje fizične osebe pravico pridobiti nekatere informacije o določeni osebi od nemških organov za registracijo.
Ker je bil predmet preizkusa izpodbijanega sklepa le pravilnost ugotovitve o prepozno vloženi pritožbi, pritožnik s pritožbeno trditvijo o plačilu sodne takse za pritožbo in nepravilnem sklepanju sodišča o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ne more uspeti, ker presoja pravilnosti sklepa presega domet pritožbenega preizkusa v obravnavani fazi postopka.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/4. ZPP člen 154, 154/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stroški postopka - načelo uspeha - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - začetek stečaja
Ker že po zakonu velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, se izkaže, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, saj je z ugotovitvenim zahtevkom uspela v celoti.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni ravnalo pravilno, ker je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78674/2015 z dne 2. 7. 2015, ki vsebuje dajatveni zahtevek, v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti vzdržalo v veljavi.
Če bi bil (edini) pravni naslov za izplačilo pravnomočna sodba, ki bi bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, bi pravni naslov odpadel in tožničin kondikcijski zahtevek bi bil utemeljen. Tako pa temelj za izplačilo spornega zneska ni bila sodba, pač pa sklenjeni sporazum. Ta je veljaven, ni nedopusten, ni brez podlage, ni niti ničen niti razveljavljen.
URS člen 23. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/1, 35/2.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.
Iz povzetka ocenjevalnega poročila ne izhaja, da bi sodni cenilec upošteval predpostavko prisilne prodaje. Ravno do takšne prodaje vodi obravnavani izvršilni postopek. Zato povzetek ocenjevalnega poročila ni realen izkaz ocene vrednosti in dolžnik ni izkazal, da predlagana nepremičnina, v naravi restavracija zadošča za poplačilo terjatve.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 12,13. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4.
spor o pristojnosti - slovensko sodišče - nesreča na smučišču - smučarska nesreča v tujini - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odgovornost upravljalca smučišča - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - odgovornost zavarovalnice - uporaba določb uredbe - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - uporaba italijanskega prava - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - novela ZPP-E - pravdna stranka - statusna sprememba družbe - Uredba (ES) št. 864/2007 (Rim II) - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
V konkretnem sporu z mednarodnim elementom (smučarska nezgoda na smučišču v Italiji) je podana pristojnost slovenskega sodišča zoper upravljalca smuščiča, ni pa podana pristojnost zoper toženo zavarovalnico.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ni sprejelo dokaznega sklepa glede dokaznih predlogov - spornih listin, ki jih je tožnica priložila k pripravljalni vlogi, toženki pa sta ugovarjali prekluzijo. Dopustno je, da se dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo (287. člen ZPP) v sodbi dopolni. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, katere dokaze je izvedlo, s čimer je smiselno zavrnilo tudi navedeni ugovor toženk. Sicer pa se na sporne listine pri oblikovanju dokazne ocene niti ni posebej sklicevalo. Dejstvo, da dokaznega sklepa o dopustitvi izvedbe navedenih listinskih dokazov ni sprejelo do konca glavne obravnave, ne vpliva na zakonitost sodbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest nepremičnine - dobroverni pridobitelj - odvetniški stroški - začetek postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Glede na obstoječe pravne naslove za posest sporne nepremičnine ter trajajoče mirno in dobroverno izvrševanje posesti je bilo zahtevku na ugotovitev lastninske pravice pravilno ugodeno. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določila takrat veljavnega ODZ in ZTLR o priposestvovanju, saj se je dvajsetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
Tožnica je dejstvo, da je toženec dejansko bival v najetih prostorih od 10. 4. 2010 naprej dokazovala tudi s pričama B. B. in A. A. Navedena dokazna predloga je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotrebna, češ da je kasnejše nebivanje toženca pri tožnici ugotovljeno z drugimi, tudi listinskimi dokazi. V takšnem primeru, ko je tožnica z navedenima dokaznima predlogoma želela dokazovati nasprotno, in sicer da je toženec v najetih prostorih bival tudi od 10. 4. 2010 dalje, zavrnitev dokaznih predlogov iz razloga, da se je sodišče že na podlagi drugih dokaznih predlogov prepričalo, da toženec od poletja 2010 pri tožnici ni bival, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011241
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 108, 137, 137/1. OZ člen 168, 168/3, 190, 239.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodninska terjatev - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga - sklepčnost zahtevka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev predloga za izvršbo - individualizacija terjatve - identifikacija tožbenega zahtevka - bistvene sestavine tožbe - odpoved in preklic pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču
Postopek v konkretnem primeru se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, takšen predlog pa se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker predlog za izvršbo ne vsebuje vseh obveznih sestavin tožbe v pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje s pozivom tožeči stranki, da predlog popravi oziroma dopolni z individualizacijo terjatve, ravnalo pravilno. Identifikacija zahtevka z navedbo vseh pravotvornih dejstev namreč predstavlja bistveno sestavino tožbe, da je ta sposobna za obravnavo, hkrati pa šele ustrezno individualizirana terjatev nasprotni stranki omogoča, da se v postopku učinkovito brani.
Procesni učinek odpovedi pooblastila postopkovna pravila navezujejo na trenutek naznanitve sodišču.
Za obstoj (poslovne) odškodninske odgovrnosti morajo biti skupno izpolnjeni štirje elementi: protipravno ravnanje, odgovornost za nastalo škodo, pravno priznana škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Kadar ni izpolnjen samo eden izmed njih, odškodninska odgovornost ni podana. Da bo stranka s tovrstnim zahtevkom uspela mora torej zatrjevati (in dokazati) vse štiri elemente in če ji to ne uspe, je njen zahtevek nesklepčen ter ga je potrebno zavrniti.
Izgubljeni dobiček predstavlja preprečitev povečanja premoženja, pri njegovi oceni pa se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Opredeli se kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00011273
ZVPot člen 37, 37a, 37b. OZ člen 299, 347, 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno breme
Naročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha.
Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
zamudna sodba - poslovni razlog - fikcija vročitve - sodna razveza - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V zvezi s sporno vročitvijo, ki jo je opravil vročevalec - poštni uslužbenec, tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, čeprav bi bilo le z morebitnim zaslišanjem vročevalca (po predhodnih poizvedbah na pošti) mogoče preveriti, kako je potekala vročitev sporne pošiljke in ali in kje je bilo puščeno obvestilo. Zato ob pomanjkanju ustreznih dokaznih predlogov glede na podatke v spisu ni utemeljenega razloga za dvom v pravilnost vročitve, ki jo potrjujejo podatki in zapisi vročevalca na vrnjeni sodni pošiljki.
Sodišče prve stopnje je za resnična štelo zlasti naslednja odločilna dejstva: da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožena stranka potrebuje trenerja, zaposlenega za delovni čas 40 ur tedensko; da tožena stranka nima več finančnih težav, zaradi katerih bi morala kršiti stroške (kot je navedeno v izpodbijani odpovedi), saj ima najboljše finančne rezultate v zadnjih letih,... Na podlagi teh dejstev, ki izhajajo iz navedb v tožbi, ki se štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da utemeljen poslovni razlog - niti ekonomski niti organizacijski - ni izkazan in da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.